TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Storilec, ki predloži upravnemu organu, pristojnemu za izdajo
obrtnih dovoljenj, ponarejeno šolsko pričevalo, za katero ve, da
je ponarejeno, upravni organ pa mu tudi zaradi predloženega
ponarejenega spričevala izda obrtno dovoljenje, stori samo
kaznivo dejanje ponarejanja listin po 3. in 1. odstavku 186.
člena KZ SRS, ne pa tudi kaznivega dejanja overitve lažne
vsebine po 1. odstavku 188. člena KZ SRS.

Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je izpolnil storilec s
predložitvijo ponarejenega šolskega pričevala upravnemu organu,
ki je potem na podlagi tega spričevala izdal obrtno dovoljenje
za opravljanje obrti avtoprevoznika, ne le elemente kaznivega
dejanja po 3. in 1. odstavku 186. člena KZ SRS, temveč hkrati
tudi vse zakonske znake kaznivega dejanja overitve lažne vsebine
po 1. odstavku 188. člena KZ SRS. Menilo je, da je obdolženec
spravil pristojni organ v zmoto ter dosegel, da je ta potrdil
lažne navedbe in izdal listino, ki je temeljila na takšnih
navedbah.
Sodišče druge stopnje je delno ugodilo obtoženčevi pritožbi ter
po 1. tč. 350. člena ZKP oprostilo obtoženca obtožbe, da bi
storil poleg kaznivega dejanja po 3. in 1. odstavku 186. člena KZ SRS
še kaznivo dejanje po 1. odstavku 188. člena KZ SRS. Izhajalo je s
stališča, da odločba upravnega organa, čeprav izdana na podlagi
ponarejenega spričevala, nima neresnične vsebine. Z njo je le
dovoljeno opravljanje obrti, šolsko spričevalo pa pri tem sploh ni
omenjeno.
Pritrditi je treba stališču pritožbenega sodišča.
Obtoženec je sicer uporabil krivo listino kot pravo, vendar le v
svoji zahtevi, s katero je sprožil upravni postopek ter zahteval
odločitev o določeni pravici. V obrtnem dovoljenju, ki ga je bil
tako dobil, niso bili neposredno navedeni, potrjeni oz. overjeni
podatki, ki jih je bil dal. Med listine po 1. odstavku 188.člena KZ
SRS niti ne sodijo listine, ki imajo lastnost odločb, izdanih po
izvedenem postopku in opravljeni oceni dokazov, temveč le spričevala,
potrdila in podobno, s katerimi se potrjuje obstoj konkretnih
dejstev. Obrtno dovoljenje se res izda, če so za njegovo izdajo
izpolnjeni pogoji, vendar obrtno dovoljenje izpolnitev teh pogojev
potrjuje le smiselno, ne pa izrečno. To pa je za kaznivo dejanje po
1. odstavku 188. člena KZ SRS premalo. Za dejanski stan tega
kaznivega dejanja bi morala biti potrjena prav konkretna lažna
dejstva. Končno je treba omeniti, da je za izdajo obrtnega dovoljenja
po obrtnem zakonu potreben poleg drugih pogojev še eden od
alternativno določenih pogojev: strokovna izobrazba oz. z delom
pridobljena delovna zmožnost. Iz opisa dejanja v sodbenem izreku ne
izhaja, da bi bil kateri od teh alternativno določenih pogojev
izpolnjen. Tako pušča obrtno dovoljenje, sodeč po opisu dejanja v
sodbenem izreku, odprto vprašanje, ali je bilo (poleg drugega) izdano
na podlagi konkretne šolske izobrazbe ali na podlagi z delom
pridobljene delovne zmožnosti. Ko potemtakem obrtno dovoljenje ne
potrjuje konkretne šolske izobrazbe, uveljavljane z lažnim
spričevalom, je podan le dejanski stan kaznivega dejanja po 3. in 1.
odstavku 186. člena KZ SRS, ne pa hkrati še dejanski stan kaznivega
dejanja po 1. odstavku 188. člena KZ SRS.