na dokumentu
Portal TFL
VSL Sodba I Cp 2163/2019 - tvegana naložba - finančna izguba - mandatna pogodba - namensko posojilo - pristop k dolgu - neupravičena obogatitev - posredniška pogodba - neposl...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.4.2020
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL Sodba I Cp 2163/2019
INTERNA OZNAKA (*)
VSL00035896
SENAT, SODNIK
Zvone Strajnar (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), Suzana Ivanič Lovrin
INSTITUT VSRS
tvegana naložba - finančna izguba - mandatna pogodba - namensko posojilo - pristop k dolgu - neupravičena obogatitev - posredniška pogodba - neposlovna odškodninska odgovornost - prevara - napake volje - poslovna odškodninska obveznost - ničnost pogodbe - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - vlaganje sredstev - običajna skrbnost - dokazni standard mejne verjetnosti - goljufiv namen - kaznivo dejanje goljufije - prosta dokazna ocena
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v stroškovnem delu spremeni tako, da se v točki IV. izreka znesek pravdnih stroškov:
"2.362,44 EUR" pravilno glasi: "2.289,24 EUR" in
v točki V. izreka znesek: "2.775,91 EUR" pravilno glasi: "2.702,70 EUR".
II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožeča stranka je roku 15 dni od prejema te sodbe dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka prvi toženi stranki v višini 640,50 EUR in drugi toženi stranki v višini 653,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.
"2.362,44 EUR" pravilno glasi: "2.289,24 EUR" in
v točki V. izreka znesek: "2.775,91 EUR" pravilno glasi: "2.702,70 EUR".
II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožeča stranka je roku 15 dni od prejema te sodbe dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka prvi toženi stranki v višini 640,50 EUR in drugi toženi stranki v višini 653,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.
JEDRO
Sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti (92. člen OZ), vendar ugovor obravnava v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke.
V obravnavanem primeru je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor – pogodba - z elementi mandatne (v odnosu med tožnico in prvo toženko) in posredniške (v odnosu med tožnico in drugo toženko) pogodbe, ki sta jo toženki po ugotovitvah sodišča prve stopnje pravilno izpolnili. Obstoj izpolnjenega pogodbenega temelja izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi.
Tožnica se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, sprejetih na podlagi njene izpovedbe, zavestno odločila za tvegano naložbo pri tuji družbi in toženkama v ta namen izročila denar. Splošno znano je, da je poslovanje finančnih institucij (tudi tistih s sedežem v tujini) podrobno predpisano in nadzorovano, pa tudi to, da so obljubljeni visoki donosi v kratkih rokih znamenje zelo tveganih naložb, ki zelo verjetno ne prinesejo zatrjevanih dobičkov. Pri sklepanju tveganih pravnih poslov se zato od vsakega povprečno skrbnega vlagatelja pričakuje, da pred vlaganjem preveri tveganost naložbe, najmanj pa to, da sam preveri tudi kredibilnost neznane tuje finančne institucije, ki ji zaupa svoj denar, oziroma sprejme možnost, da lahko tvegan posel prinese tudi izgubo. Če tožnica ni preverila varnosti svoje tvegane naložbe, mora sama nositi posledice (škodo).
V obravnavanem primeru je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor – pogodba - z elementi mandatne (v odnosu med tožnico in prvo toženko) in posredniške (v odnosu med tožnico in drugo toženko) pogodbe, ki sta jo toženki po ugotovitvah sodišča prve stopnje pravilno izpolnili. Obstoj izpolnjenega pogodbenega temelja izključuje uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi.
Tožnica se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje, sprejetih na podlagi njene izpovedbe, zavestno odločila za tvegano naložbo pri tuji družbi in toženkama v ta namen izročila denar. Splošno znano je, da je poslovanje finančnih institucij (tudi tistih s sedežem v tujini) podrobno predpisano in nadzorovano, pa tudi to, da so obljubljeni visoki donosi v kratkih rokih znamenje zelo tveganih naložb, ki zelo verjetno ne prinesejo zatrjevanih dobičkov. Pri sklepanju tveganih pravnih poslov se zato od vsakega povprečno skrbnega vlagatelja pričakuje, da pred vlaganjem preveri tveganost naložbe, najmanj pa to, da sam preveri tudi kredibilnost neznane tuje finančne institucije, ki ji zaupa svoj denar, oziroma sprejme možnost, da lahko tvegan posel prinese tudi izgubo. Če tožnica ni preverila varnosti svoje tvegane naložbe, mora sama nositi posledice (škodo).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.