Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS025198 - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - izguba šolskega leta
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS025198
IZVOR, AVTOR
sklep, zvezna skupna seja 15. in 16.10.1986
OBJAVA
Poročilo VSS 2/86 str.9, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
zmanjšanje življenjskih aktivnosti - izguba šolskega leta
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Prekinjeno šolanje se lahko poleg podlag za povrnitev premoženjske
škode, upošteva tudi kot podlaga za odškodnino zaradi duševnih
bolečin v okviru odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti,
ne pomeni pa posebne (samostojne) oblike nepremoženjske škode.
Do uveljavitve ZOR se je sodna praksa nagibala k temu, da je pod
škodo za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti priznavala škodo,
ki se je deloma kazala na nepremoženjskem in deloma na premoženjskem
področju. ZOR je obe obliki škode ostro razmejil: odškodnina za
gmotno škodo zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja (195.
člen) ter odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjskih aktivnosti (1. odstavek 200. člena). Taka
razmejitev med obema vrstama škod mora priti do izraza tudi v sodnih
odločbah, npr.: če gre pri tožniku le za vlaganje večjih naporov za
doseganje v bistvu enakih ekonomskih rezultatov na svojem posestvu,
ne gre za premoženjsko škodo, pač pa za nepremoženjsko, ki se izraža
v odškodnini za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti (VS SR
Slovenije, II Ips 9/85 z dne 14.2.1985, neobj.).
V tej zvezi se tudi zastavlja vprašanje ali je prekinitev šolanja
premoženjska ali nepremoženjska ali pa 'kompleksna' škoda. Najbrž ni
spora o tem, da v ZOR ni podlage za presojo odškodnine zaradi
prekinitve šolanja kot posebne oblike škode. Lahko pa ima taka škoda
- zaradi škodnega dogodka prekinjeno ali nedokončano šolanje -
elemente premoženjske škode (izguba oz. manjši osebni dohodek), pa
tudi elemente nepremoženjske škode, ki se skladno z že doslej enotno
sodno prakso uvršča v duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih
aktivnosti.
Prekinjeno šolanje se lahko poleg podlag za povrnitev premoženjske
škode, upošteva tudi kot podlaga za odškodnino zaradi duševnih
bolečin v okviru odškodnine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti,
ne pomeni pa posebne (samostojne) oblike nepremoženjske škode.
Do uveljavitve ZOR se je sodna praksa nagibala k temu, da je pod
škodo za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti priznavala škodo,
ki se je deloma kazala na nepremoženjskem in deloma na premoženjskem
področju. ZOR je obe obliki škode ostro razmejil: odškodnina za
gmotno škodo zaradi telesne poškodbe ali prizadetega zdravja (195.
člen) ter odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjskih aktivnosti (1. odstavek 200. člena). Taka
razmejitev med obema vrstama škod mora priti do izraza tudi v sodnih
odločbah, npr.: če gre pri tožniku le za vlaganje večjih naporov za
doseganje v bistvu enakih ekonomskih rezultatov na svojem posestvu,
ne gre za premoženjsko škodo, pač pa za nepremoženjsko, ki se izraža
v odškodnini za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti (VS SR
Slovenije, II Ips 9/85 z dne 14.2.1985, neobj.).
V tej zvezi se tudi zastavlja vprašanje ali je prekinitev šolanja
premoženjska ali nepremoženjska ali pa 'kompleksna' škoda. Najbrž ni
spora o tem, da v ZOR ni podlage za presojo odškodnine zaradi
prekinitve šolanja kot posebne oblike škode. Lahko pa ima taka škoda
- zaradi škodnega dogodka prekinjeno ali nedokončano šolanje -
elemente premoženjske škode (izguba oz. manjši osebni dohodek), pa
tudi elemente nepremoženjske škode, ki se skladno z že doslej enotno
sodno prakso uvršča v duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih
aktivnosti.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.