IZREK
Pritožbi zagovornice obdolžene V.G. se deloma ugodi in izpodbijana sodba pod točko II, glede enotne kazni in stroškov postopka, spremeni tako, da se:
- obdolženko po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe da je,
drugega naznanila, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedela, da ga ni storil, s tem, da je v K. dne 10.4.2009 v Službi direktorja Policijske uprave in dne 15.4.2009 v prostorih Policijske postaje na zapisnik podala kazensko ovadbo oziroma predlog za pregon zoper policista, ki se je 8.4.2009 v S. pripeljal z intervencijskim vozilom, naknadno identificiranega kot K.G., ki se je s K. še pred prihodom na kraj dogovoril, da ne bo ukrepal, in je na kraju vzel le njene podatke, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1, čeprav je vedela, da je ukrepal in na kraju zbral obvestila tudi od ostalih prisotnih in K.M., pregledal dokumentacijo R.V. in ji nato tudi pojasnil, da z izkopavanjem ne more nadaljevati, saj nima vseh soglasij ter jo napotil, naj v primeru nesoglasij lastnike zasebno toži,
s čimer naj bi storila kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1;
Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški tega dela kazenskega postopka, potrebni izdatki obdolženke ter potrebni izdatki in nagrada njene zagovornice, proračun;
- enotna kazen v pogojni obsodbi ne določi,
- v ostalem pa se pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Ne gre zgolj za sklepanje o tem, da je bil kriminalist C.K. udeležen pri odklopu električnega kabla, kot navaja pritožnica, pač pa za povsem določno trditev o storitvi kaznivega dejanja.
Obdolženka policistu sploh ni očitala dejanja, ki bi ga bilo moč po vsebini opredeliti kot zlorabo uradnega položaja, saj ni navedla v čem naj bi policist svoj uradni položaj sploh zlorabil zato, da bi drugemu morebiti pridobil kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejal škodo. Obdolženka je policistu očitala le ravnanje pri zbiranju obvestil in bi zato njene navedbe, kolikor so se nanašale na delo policista, bilo po vsebini šteti kot pritožbo zoper delo policista, kar je predmet posameznega postopka po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Ker obdolženka policistu G. ni očitala storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je jasno, da s tem tudi ni mogla storiti kaznivo dejanje krive ovadbe in je zato tak očitek v obtožnem predlogu, ostal nedokazan.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.