TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točkah I in II spremeni, tako izrek sedaj v celoti glasi:

- „Tožbeni zahtevek, ki glasi:

- „1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 221.224,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 2. 2010 do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

- 2. Tožena stranke je dolžna tožeči stranki povrniti vse pravdne stroške v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo,

- se zavrne.

- Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 3.106,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje“.

V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno vnovčitev lahko določeni pogoji dokumentarne narave, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno (npr. izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik garancije kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe, npr. nadzornega inženirja, da dela niso bila dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine, itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine skladajo z garancijskimi pogoji. Takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo (tako tudi VR RS v odločbi III Ips 4/2015 z dne 21. 6. 2016). Da banka prevzema obveznost poravnave določenega zneska v korist prejemnika garancije (upravičenca), če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji, izhaja tudi iz dikcije 1083. člena ZOR (pojem bančne garancije). V povezavi z določbo 1087. člena ZOR, ki ureja garancijo „brez ugovora“ (neodvisno garancijo), pa pogoji pri tej garanciji ne smejo biti takšni, da bi se spremenila pravna narava bančne garancije.