na dokumentu
Portal TFL
VSRS Sodba I Up 1/2016 - mednarodna zaščita - razlogi resnega preganjanja - razlogi resne škode - (ne)konkretizirano sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča - kršitve dolo...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
27.1.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba I Up 1/2016
INTERNA OZNAKA
VS1015424
SENAT, SODNIK
Peter Golob (preds.), dr. Erik Kerševan (poroč.), Marko Prijatelj
INSTITUT VSRS
mednarodna zaščita - razlogi resnega preganjanja - razlogi resne škode - (ne)konkretizirano sklicevanje na odločbe Ustavnega sodišča - kršitve določb postopka izdaje upravnega akta - kršitve pravil postopka v upravnem sporu - tožbene novote - uporaba pravil o prekluziji - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - rok iz tretjega odstavka 75. člena ZMZ kot instrukcijski rok
PODROČJE VSRS
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
IZREK
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
JEDRO
Glede pritožnikovega zatrjevanja kršitev pravil postopka v upravnem sporu s strani sodišča prve stopnje (1. točka prvega odstavka 75. člena ZUS-1) je iz pritožbe mogoče razbrati očitek, da naj bi neutemeljeno uporabilo pravila o prekluziji glede navajanja tožbenih novot, ki naj jih ne bi bil navajal noben predpis in po mnenju pritožnika niso vsebovane niti v Zakonu o splošnem upravnem postopku niti v ZMZ. To stališče pritožnika je zmotno, saj je sodišče zavrnilo navajanje nedopustnih tožbenih novot na podlagi 52. člena ZUS-1, ki ga je citiralo tudi v sodbi.
Prek določitve roka iz tretjega odstavka 75. člena ZMZ kot instrukcijskega roka želi zakonodajalec usmerjati delo Vrhovnega sodišča, vendar položaj Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi (127. člen Ustave) terja, da se določitve takih rokov v različnih zakonih razumejo zgolj kot poudarek potrebi po hitrem reševanju določenih zadev in zaradi tega niso absolutni(2). Zato je Vrhovno sodišče glede na svojo funkcijo v sodnem sistemu, ki je ob varovanju pravnega položaja strank tudi v usmerjanje sodne prakse, dolžno navedeno določitev roka v tretjem odstavku 75. člena ZMZ razlagati ustavnoskladno in torej tako, da ne posega v njegovo ustavno funkcijo in v pravice drugih strank, ki so vložile pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Tovrstni roki Vrhovnega sodišča ne smejo ovirati pri tem, da svoje zmogljivosti nameni reševanju tudi (različnih) drugih sporov, ki jih je glede na njihov siceršnji pomen in zagotavljanje ustavnih pravic drugih strank do odločanja v razumnem roku (23. člen Ustave) ter enakega varstva pravic v postopkih (22. člen Ustave) dolžno učinkovito reševati. Če bi namreč Vrhovno sodišče štelo, da ga navedeni rok pri odločanju zavezuje in mu posledično onemogoča ustrezno izvajanje njegove funkcije, bi zaradi njegove neustavnosti moralo vložiti zahtevo za presojo skladnosti te določbe ZMZ z Ustavo pred Ustavnim sodiščem in predlagati njeno razveljavitev.
Prek določitve roka iz tretjega odstavka 75. člena ZMZ kot instrukcijskega roka želi zakonodajalec usmerjati delo Vrhovnega sodišča, vendar položaj Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi (127. člen Ustave) terja, da se določitve takih rokov v različnih zakonih razumejo zgolj kot poudarek potrebi po hitrem reševanju določenih zadev in zaradi tega niso absolutni(2). Zato je Vrhovno sodišče glede na svojo funkcijo v sodnem sistemu, ki je ob varovanju pravnega položaja strank tudi v usmerjanje sodne prakse, dolžno navedeno določitev roka v tretjem odstavku 75. člena ZMZ razlagati ustavnoskladno in torej tako, da ne posega v njegovo ustavno funkcijo in v pravice drugih strank, ki so vložile pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem. Tovrstni roki Vrhovnega sodišča ne smejo ovirati pri tem, da svoje zmogljivosti nameni reševanju tudi (različnih) drugih sporov, ki jih je glede na njihov siceršnji pomen in zagotavljanje ustavnih pravic drugih strank do odločanja v razumnem roku (23. člen Ustave) ter enakega varstva pravic v postopkih (22. člen Ustave) dolžno učinkovito reševati. Če bi namreč Vrhovno sodišče štelo, da ga navedeni rok pri odločanju zavezuje in mu posledično onemogoča ustrezno izvajanje njegove funkcije, bi zaradi njegove neustavnosti moralo vložiti zahtevo za presojo skladnosti te določbe ZMZ z Ustavo pred Ustavnim sodiščem in predlagati njeno razveljavitev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.