na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BXKIDO)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 16-78/2013, stran 493 DATUM OBJAVE: 13.12.2013
VELJAVNOST: od 16.4.2014 / UPORABA: od 16.4.2014
RS (mednarodne) 16-78/2013
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 16.4.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
78. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BXKIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BXKIDO)
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BXKIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BXKIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. novembra 2013.
Št. 003-02-10/2013-28
Ljubljana, dne 5. decembra 2013
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO KOSOVO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BXKIDO)
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO KOSOVO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BXKIDO)
1. člen
Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisana v Ljubljani 26. junija 2013.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(*):
K O N V E N C I J A
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO KOSOVO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO KOSOVO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA IN PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Republika Slovenija in Republika Kosovo sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
sporazumeli:
1. ČLEN
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. ČLEN
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2.
Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3.
Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:
a)
v Sloveniji:
(i) davek od dohodkov pravnih oseb,
(ii) dohodnina,
(iii) davek od premoženja
(v nadaljnjem besedilu: »slovenski davek«);
b)
na Kosovu:
(i) davek od dohodkov fizičnih oseb,
(ii) davek od dohodkov pravnih oseb,
(iii) premoženjski davek
(v nadaljnjem besedilu: »kosovski davek«).
4.
Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po dnevu podpisa konvencije uvedejo poleg obstoječih davkov ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
3. ČLEN
OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV
1. V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
a)
izraz »Slovenija« pomeni Republiko Slovenijo, in kadar se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije in tista morska območja, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
b)
izraz »Kosovo« pomeni Republiko Kosovo, vključno z vsem ozemljem in zračnim prostorom nad njim, na katerih ima jurisdikcijo ali suverene pravice raziskovanja, izkoriščanja in ohranjanja naravnih virov v skladu z mednarodnim pravom;
c)
izraza »država pogodbenica« in »druga država pogodbenica« pomenita Slovenijo ali Kosovo, kakor zahteva sobesedilo;
d)
izraz »oseba« vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e)
izraz »družba« pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f)
izraz »podjetje« se uporablja za kakršno koli poslovanje;
g)
izraza »podjetje države pogodbenice« in »podjetje druge države pogodbenice« pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
h)
izraz »mednarodni promet« pomeni prevoz z ladjo, zrakoplovom ali vozilom za cestni prevoz, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo, zrakoplovom ali vozilom za cestni prevoz ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
i)
izraz »pristojni organ« pomeni:
(i) v Sloveniji: Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
(ii) na Kosovu: Ministrstvo za finance Republike Kosovo ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
j)
izraz »državljan« v zvezi z državo pogodbenico pomeni:
(i) posameznika, ki ima državljanstvo te države pogodbenice;
(ii) pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici;
k)
izraz »poslovanje« vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti.
2.
Kadar država pogodbenica uporabi to konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
4. ČLEN
REZIDENT
1. V tej konvenciji izraz »rezident države pogodbenice« pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.
2.
Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
a)
šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od obeh držav na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c)
če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3.
Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje samo za rezidenta države, v kateri je njen sedež dejanske uprave.
5. ČLEN
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. V tej konvenciji izraz »stalna poslovna enota« pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2.
Izraz »stalna poslovna enota« vključuje zlasti:
a)
sedež uprave,
b)
podružnico,
c)
pisarno,
d)
tovarno,
e)
delavnico in
f)
rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3.
Gradbišče ali projekt gradnje ali postavitve je stalna poslovna enota, samo če obstaja ali poteka več kot 12 mesecev.
4.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz »stalna poslovna enota« ne vključuje:
a)
uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
c)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
d)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
e)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
f)
vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a do e, če je celotna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba, ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek, deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z kakršnimi koli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah navedenega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6.
Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker posluje v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja. Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v celoti namenjene temu podjetju ter se med podjetjem in zastopnikom v njunih komercialnih ali finančnih odnosih vzpostavijo ali določijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka.
7.
Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali posluje v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.
6. ČLEN