TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se glasi:

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki obračunati še razliko odpravnine v znesku 15.280,23 EUR, in sicer tako da ji obračuna še razliko obdavčljive odpravnine v višini 3.713,68 EUR ter zanjo odvede in plača še razliko v prispevkih v višini 820,73 EUR in razliko v dohodnini v višini 808,45 EUR ter tožeči stranki izplača neto razliko odpravnine v znesku 13.651,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2017 dalje do plačila.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje v znesku 1.136,74 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne do izteka roka za izpolnitev obveznosti določenega v tej točki izreka, do plačila.“

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh po vročitvi te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 782,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

V sodni praksi se je oblikovalo stališče (npr. sodba VIII Ips 36/2005 z dne 22. 3. 2005), da se v primerih, ko delavcu delovno razmerje pri pravnem predniku delodajalca preneha na način, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine (npr. zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo poda delodajalec; zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga; zaradi redne odpovedi, ki jo poda delavec), obdobje dela pred tem prenehanjem ne more upoštevati pri določitvi višine odpravnine pri delodajalcu, ki delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Ker delavec v zgoraj naštetih primerih prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pravice do odpravnine pri pravnem predniku delodajalca ne bi mogel pridobiti, tudi ni moglo priti do prehoda te pravice na novo delovno razmerje v smislu upoštevanja delovne dobe pri pravnem predniku glede izračuna višine odpravnine. Enako velja tudi v primeru dosežene dobe pri istem delodajalcu pred vmesno prekinitvijo, do katere je prišlo po volji delavca (kot je bilo v konkretnem primeru).