TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točkah I in III izreka tako, da se točki I in III izreka na novo glasita:

"I. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni plačati 16.085,45 EUR (10.867,25 EUR iz naslova nepremoženjske škode in 5.218,20 EUR iz naslova premoženjske škode - tuje pomoči in nege) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe tj. od 23. 2. 2017 do plačila.

V presežku se tožbeni zahtevek iz naslova nepremoženjske škode (do zahtevanega zneska 70.000,00 EUR) in premoženjske škode iz naslova tuje pomoči in nege (do zahtevanega zneska 6.522,75 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrne.

III. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v znesku 2.868,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila."

II. V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je dopuščala, da je bil bodisi originalni varnostni ključ (zatič) z vrat odstranjen in nameščen direktno v ključavnico, ali pa je bil v ključavnico nameščen dodatni ključ ob tem, ko je bil originalni ključ še vedno nameščen na vratih in je bilo na tak način blokirano varnostno stikalo stroja. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka poskrbeti za varno delo na stroju, tako da bi poskrbela za izogibanje nevarnosti in za obvladovanje nevarnosti pri samem viru, to dolžnost pa je opustila s tem, da ni opravljala skrbnega nadzora nad opravljanjem dela. Tožnika tudi ni nikoli opozorila, da je delo opravljal nepravilno, oziroma da je delo z odstranjenim varnostnim stikalom nevarno. Glede na to, da so tudi tožnikovi sodelavci delo opravljali na povsem enak način in v nasprotju z navodili za uporabo stroja, na katerih je pisalo, da se v stroj ne sme posegati pri odprtih vratih, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za ustaljen način dela pri toženi stranki, ki ga tožena stranka ni preprečila.

Tožnik bi se ob običajni pazljivosti in skrbnosti moral zavedati, da lahko pri delu na takšen način pride do poškodb. Ker torej tožnik dela ni opravljal s tolikšno pazljivostjo, da bi s tem varoval svoje življenje in zdravje, njegovo ravnanje predstavlja kršitev predpisov. Zato je podan njegov soprispevek v višini 20 %.