TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Razpisovalec javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča v gradnjo
je dolžan izbrati ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje pogoje
natečaja in z njim skleniti pogodbo. Javnega natečaja ne sme
razveljaviti, pa čeprav med postopkom ugotovi, da natečajni pogoji
niso dovolj natančno opredeljeni (1. odstavek 36. člena zakona o
upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, Uradni list SRS,
št. 7/77 in 8/78).

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke potem, ko je
ugotovilo, da obravnavanje uveljavljanega tožbenega zahtevka ne sodi
v sodno pristojnost (16. člen ZPP). Ugotovilo je, da bi tožnika lahko
izpodbijala le odločitev o izboru najboljšega ponudnika, takšne
odločitve pa tožena stranka še ni sprejela.
Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo iz istih
razlogov.
Proti sklepu sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila
pravočasno in dovoljeno revizijo. V reviziji je uveljavljala oba
revizijska razloga. Zatrjevala je, da je sklep tožene stranke o
razveljavitvi natečaja nezakonit. Razpis javnega natečaja ima po
njenem mnenju značaj javne ponudbe po 33. členu ZOR, ki toženo
strnako po 36. členu istega zakona zavezuje. Izjava tožene stranke o
sprejemu ponudbe tako sploh ni potrebna. Nepravilno naj bi bil
označen tudi značaj zahtevka v točki 3 tožbenega zahtevka. Gre za
obligacijskopravni zahtevek, za katerega je pristojno redno sodišče,
ki bi o njem moralo meritorno odločati.
Revizijsko sodišče je reviziji tožeče stranke ugodilo iz naslednjih
razlogov:
Tožeča stranka v reviziji pravilno izpodbija stališče prvo in
drugostopnega sodišča o tem, da ima ponudnik pravno varstvo le zoper
odločitev o oddaji zemljišča nepravemu ponudniku. Prvi odstavek 36.
člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
(Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78) določa: Stavbno zemljišče, za
katero je bil razpisan javni natečaj se odda ponudniku, ki v največji
meri izpolnjuje pogoje razpisa. Upravljalec mora o izboru obvestiti
vse ponudnike.
V tej odločbi je uzakonjena obveznost razpisovalca, da odda zemljišče
najboljšemu ponudniku. To pomeni, da mora ponudnika izbrati in z njim
skleniti pogodbo. Razpisovalec natečaja torej ne more razveljaviti
natečaja zaradi nedodelanosti meril, ki jih je v razpisu natečaja sam
določil.
Zakon v 2. in 3. odstavku istega člena ureja le poseben postopek za
primer, ko je zemljišče oddano napačnemu ponudniku. Revizijsko
sodišče ugotavlja, da te posebne določbe postopka ne morejo vplivati
na obseg materialno-pravnega varstva v drugih primerih kršitev
natečaja. To pomeni, da obveznost sklenitve pogodbe oziroma
realizacija natečaja (izbire) po 1. odstavku še nadalje obstoji.
Varstvo je treba torej uresničiti po splošnih predpisih za varstvo
civilnopravnih razmerij, to pa je s tožbo pred sodiščem po zakonu o
pravdnem postopku. Sodno varstvo je torej podano in je uporaba 16.
člena zakona o pravdnem postopku nepravilna. Že zaradi tega je
revizijsko sodišče moralo oba sklepa razveljaviti.
Po podatkih spisa natečajna komisija izbire sploh ni opravila in
torej najboljše ponudbe še ni sprejela. Dela natečajne komisije ne
more nadomestiti sodišče. Zato lahko natečajni komisiji le naloži, da
izbor opravi po pogojih, ki so bili v natečaju razpisani. Tožeča
stranka tega zahtevka ni postavila. Zahtevala je le, da sodišče
ugotovi nezakonitost sklepa o razveljavitvii natečaja. Ker pa sodišči
zahtevka nista meritorno obravnavali, stranki tudi ni bila dana
možnost za preformulacijo zahtevka. Prvostopno sodišče bo zato v
ponovnem postopku moralo na to stranki posebej opozoriti (11. člen
ZPP). V tem obsegu je revizija utemeljena.
Nima pa prav tožeča stranka, ko svoj zahtevek opira na določila ZOR o
splošni ponudbi. Javni natečaj ni javna ponudba, temveč le poziv na
stavljanje ponudb. Sodišče druge stopnje je zato ta ugovor tožeče
stranke pravilno zavrnilo.