IZREK
I. Tožba tožečih strank se razdruži tako, da se tožba A.A. zoper odločbo Upravne enote Radovljica št. 214-415/2013-65 z dne 19. 6. 2015 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 2140-127/2015/2 (1312-14) z dne 27. 8. 2015 obravnava samostojno in v nadaljevanju vodi pod opr. št. I U 1414/2015, tožba B.B. pa se obravnava v drugem upravnem sporu in se vodi pod opr. št. I U 1645/2016.
II. Tožba tožeče stranke A.A. zoper odločbo Upravne enote Radovljica št. 214-415/2013-65 z dne 19. 6. 2015 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 2140-127/2015/2 (1312-14) z dne 27. 8. 2015 se zavrne.
III. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
JEDRO
Tožeča stranka je meseca aprila leta 1970 odšla delat v Nemčijo in je tam delala ter živela z možem in otroki, dokler ni šla v pokoj leta 2008. Tožnica v svojih izjavah tudi ni navajala, da se v Slovenijo ni mogla vrniti, ker bi imela interes ali željo, da bi v Sloveniji živela in tudi nikdar ni bila zavrnjena pri vstopu v Slovenijo, kamor je po njenih navedbah potovala s potnim listom BiH oziroma ji vrnitev nikdar ni bila preprečena zaradi izbrisa. Redni prihodi v Slovenijo zaradi dopusta in posedovanje nepremičnine v Sloveniji in izjave prič, da je tožeča stranka (morebiti) imela subjektivno prepričanje, da je doma v Sloveniji, pa ni nekaj, kar bi lahko odtehtalo dejstvo, da je od leta 1970 stalno živela v Nemčiji, kjer je delala in kjer je živela njena družina in so se šolali njeni otroci, kar izpričuje, da je bilo središče njenih življenjskih interesov v Nemčiji v smislu ZUSDDD, četudi je gojila poseben odnos do »doma« v Sloveniji.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.