TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi in kazenskih sankcijah

spremeni

tako, da se kaznivo dejanje, opisano v točki II izreka pravno opredeli kot kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s 25. členom KZ

in se na podlagi drugega odstavka 217. člena KZ obtožencema izrečeta kazni:

obtoženemu A. A.

2 (dve) leti zapora

in

obtoženemu B. B.

1 (eno) leto zapora.

V preostalem se pritožba državne tožilke, v celoti pa pritožbe obtoženega A. A., njegove zagovornice in zagovornika obtoženega B. B. zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Oba obtoženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno, če pa je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno na območju raznih sodišč ali na meji teh območij ali če je negotovo, na katerem območju je bilo storjeno ali poskušeno, pa je pristojno tisto sodišče, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek, če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. Obtožencema se očita kaznivo dejanje goljufije v sostorilstvu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ, storjenim na škodo družbe B. d.o.o. (sedaj C. d.o.o.) iz Ljubljane. Glede na zagroženo kazen za obravnavano kaznivo dejanje je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, upoštevaje kraj storitve kaznivega dejanja (Ljubljana) pa je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, zato je v tej kazenski zadevi sodilo stvarno in krajevno pristojno sodišče. Obtoženčeva zagovornica je pri sodišču prve stopnje sicer predlagala združitev tega kazenskega postopka s kazenskim postopkom, ki je zoper obtoženega A. A. tekel pred Okrožnim sodiščem v Mariboru I K 68322/2010, vendar je sodišče njen predlog s sklepom zavrnilo. Po določbi petega odstavka 32. člena ZKP se sicer res v primeru subjektivne koneksitete, torej ko zoper enega obtoženca pri istem sodišču teče več kazenskih postopkov, praviloma izvede enoten postopek in izda ena sodba. Vendar pa združitev postopkov ni obvezna, saj iz zakonskega teksta izhaja, da sodišče tako ravna praviloma.