TFL Vsebine / TFLGlasnik

Postopki prodaje podjetij so stalnica v podjetniškem svetu in so tesno povezani z varovanjem poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij. Zato so se prav za namene njihovega varovanja razvili nekateri instituti, ki ščitijo tako prodajalca kot tudi (potencialnega) kupca ter ju zavezujejo k »pozitivnemu« poslovanju in ravnanju. V vsakem postopku prodaje podjetja bosta ciljna družba in potencialni kupec pred kakršnimikoli razkritji informacij sklenila pogodbo o nerazkrivanju informacij (angl. non-disclosure agreement – NDA[1]), ki bo omogočila izmenjavo vseh potrebnih zaupnih informacij za uspešno izvedbo prodaje podjetja.

Pri sklepanju pogodbe morajo biti stranke pozorne na vsa možna tveganja in napake, ki se lahko zgodijo. Nujno je, da se vsi vpleteni zavedajo pomembnosti te pogodbe, saj lahko pozneje zanje nastanejo škodljive posledice.

Vsebino NDA je treba prilagoditi posameznim okoliščinam primera. Vedno je naloga ciljne družbe, da čim bolj natančno opredeli predmet in namen pogodbe, ključna pa je tudi natančna določitev obveznosti obeh strank pogodbe. Navadno je glavna obveznost, ki izhaja iz pogodbe, prav obveznost potencialnega kupca, da varuje in zaščiti zaupne informacije ciljne družbe. Ta obveznost pa ne velja le za začetna pogajanja, temveč velja ves čas postopka, do konca transakcije, lahko pa tudi še določeno obdobje po podpisu končne pogodbe o prodaji podjetja.

Ciljna družba in potencialni kupec pri sklepanju NDA vodi enak interes, tj. ohranitev zaupnosti (informacij, lahko pa celo tudi postopka prodaje) in uspešno izvedena transakcija. Imata pa lahko različne poglede na obveznosti, ki ju zavezujejo po pogodbi. Ciljna družba bo želela čim več svojih informacij ohraniti v tajnosti in potencialnemu kupcu onemogočiti njihovo uporabo, na drugi strani pa bi potencialni kupec želel čim manj omejitev pri dostopu in uporabi informacij. Ključno je, da stranki najdeta ravnotežje, ki bo pomenilo zadovoljitev interesov obeh strank – dovolj široka možnost uporabe informacij in hkrati zadostna omejitev, da ne bi prišlo do škodljivih posledic za celoten postopek prodaje ciljne družbe.

Eno največjih tveganj, povezanih z NDA, je nepooblaščeno razkritje prejetih informacij. Tveganje razkritja informacij se nanaša tako na informacije, ki so jasno zajete kot zaupne informacije, posebno tveganje pa obstaja za tiste informacije, ki ne bi bile vključene v opredelitev zaupnih informacij. Pomanjkljiva opredelitev zaupnih informacij lahko privede do situacije, ko bi do razkritja nekaterih prejetih informacij prišlo, ne bi pa teh razkritij mogli šteti za kršitev sporazuma. Stranka, ki je informacije prejela in jih (nepooblaščeno) razkrila, tako ne bi bila odgovorna za kršitev sporazuma. Na drugi strani pa stranka, ki je informacije razkrila, ne bi bila upravičena do morebitno dogovorjene pogodbene kazni ali do drugih pravnih sredstev.

Glavni namen NDA je nedvomno preprečitev posredovanja zaupnih informacij nepooblaščenim (tretjim) osebam in njihove zlorabe oziroma nedovoljene uporabe. Zato je zelo pomembno tudi, da se s pogodbo določijo učinkovita pravna sredstva, ki jih stranke lahko uporabijo v primeru kršitev pogodbe. Najpogosteje se bodo stranke dogovorile za sankcije v obliki pogodbene kazni, saj je zahteva za odškodnino problematična zaradi težavnosti določanja višine škode in dokazovanja vzročne zveze. Spoštovanje zaveze po varovanju in zaščiti informacij sicer ne bo toliko odvisno le od določil pogodbe, temveč tudi od morale in zavesti potencialnih kupcev. Zato se lahko ciljna družba dodatno zaščiti tako, da zaupne informacije razkriva postopoma, tiste najbolj občutljive pa naj razkrije šele, ko bo to nujno glede na fazo postopka, hkrati pa bo verjetnost za dokončanje postopka prodaje že zelo velika.

Zavedanje tveganj pri sklepanju NDA daje strankam tudi priložnost, da se jim lahko čim bolj izognejo in s tem poskrbijo za primerno raven zaščite svojih informacij. Glede tega je treba omeniti dvoje, in sicer pomembnost zadostnih standardov skrbnosti pri ravnanju z občutljivimi informacijami, poleg tega pa še zavedanje pomembnosti zadostne kibernetske varnosti. Slednja se ne nanaša le na potencialnega kupca, temveč tudi na ciljno družbo, saj bi njena nezadostna kibernetska varnost lahko ogrozila zaščito izmenjanih informacij.

Sklenitev NDA še pred začetkom faze pogajanj nakazuje na izkazovanje skrbnosti vseh vpletenih akterjev v postopku prodaje podjetja, vendar pa izkaz skrbnosti ni dovolj za zaščito zaupnih informacij, če pogodba ni pripravljena pazljivo. Vsebino pogodbe morajo stranke prilagoditi posameznim okoliščinam primera, zato je odsvetovana uporaba splošnih vzorcev NDA. Le z dovolj skrbnosti v fazi priprave pogodbe s strani strokovnjakov (na primer odvetnikov) se lahko naredi korak bližje k ustrezni zaščiti zaupnih informacij, ki si jih v postopku prodaje podjetja izmenjata ciljna družba in potencialni kupec.