TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi, pritožbi toženih strank pa delno ugodi, tako da se izpodbijana sodba delno spremeni v:

- I/A. točki izreka tako, da se na novo glasi:

II. "Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki nerazdelno plačati 10.350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2012 dalje do plačila in 57,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2012 dalje do plačila, drugotožena stranka pa je dolžna tožeči stranki plačati še 1.150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2012 dalje do plačila in 6,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2012 dalje do plačila, vse v 15 dneh."

- II. točki izreka tako, da se na novo glasi:

III. "Vsaka stranka krije svoje stroške postopka."

IV. V preostalem se pritožba toženih strank zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

V. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki nerazdelno povrniti 226,26 EUR pritožbenih stroškov, drugotožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti še 117,17 EUR pritožbenih stroškov, vse v 15 dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila. Vse stranke krijejo same svoje stroške odgovorov na pritožbo.

Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel spornega dne pri odpiranju strehe tovornega vozila, ki ga je vozil kot delavec drugotožene stranke. Do poškodbe roke je prišlo, ker je nanjo padel pokrov strehe prikolice tovornega vozila ravno v času, ko je tožnik z roko segel v območje pokrova, da bi odprl zatiče. Napačna je odločitev sodišča prve stopnje o obstoju 20 % soprispevka tožnika k nastanku škodnega dogodka. Čeprav tožnik dela, ki ga je bilo potrebno opraviti, ni odklonil, mu zaradi tega ni mogoče pripisati soprispevka. Tožnik (kot tudi ostali vozniki drugotožene stranke) ni imel dejanske možnosti, da dela, tj. razklada tovora v namembnem kraju, ne bi opravil. Glede na to, da jeklena vrv po ugotovitvi sodišča prve stopnje na eni strani ni bila pritrjena na zatič in da tožnik ni imel drugega pripomočka, s katerim bi zatiče odprl, jih je moral odpreti z roko, kar pomeni, da je moral seči v območje zapiranja pokrova strehe. Zato tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastalemu škodnemu dogodku, ampak je podana izključna odgovornost drugotožene stranke in s tem tudi obveznost plačila odškodnine prvotožene stranke.