TFL Vsebine / TFLGlasnik

Družinski zakonik (DZ), ki velja od 15. aprila 2017 in se bo uporabljal od 15. aprila 2019, je prinesel številne novosti tudi pri razmerjih med starši in otroki. V prispevku so tako obravnavane bistvene spremembe, razen sprememb na področju ugotavljanja očetovstva in materinstva, določanja očetovstva in materinstva pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo, ter izpodbijanja le-tega.

Nove definicije družine, otroka, otrokove koristi in starševske skrbi

Uvodoma je treba opozoriti na nove definicije družine, otroka, otrokove koristi, starševske skrbi in družinske mediacije.

Pojem družine je širši kot po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).³ Prejšnja definicija je bila kratka, družina je bila opredeljena kot življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo,⁴ DZ pa v 2. členu družino opredeljuje kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po DZ v razmerju do otroka določene obveznosti in pravice, še vedno pa je enako kot prej določeno, da družina zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.⁵

Črtanje starostnega pogoja je pomembna novost, saj sicer, če bi upoštevali zgolj definicijo otroka iz 5. člena DZ (otrok je oseba, ki še ni dopolnila 18 let starosti, razen v primeru, da je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost – torej v primeru sklenitve zakonske zveze ali z odločbo sodišča, če je mladoletnik postal roditelj, pri tem pa velja opozoriti, da DZ veže priznanje popolne poslovne sposobnosti v primeru roditeljstva tudi na to, da je mladoletnik dosegel tako telesno in duševno zrelost, da je sposoben za samostojno življenje, česar ZZZDR ni določal),⁶ življenjska skupnost z otroki, ki se še šolajo in jih morajo starši preživljati po 18. letu, ne bi veljala za družino.

Pojem roditeljske pravice, ki je bil prej definiran zelo splošno,⁷ je spremenjen v starševsko skrb, ki je v uvodnih določbah, v 6. členu, opredeljena kot celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj, in pripada obema staršema, vsebina pa je določena v 136. členu DZ kot obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje, ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja.

Pomoč parom in staršem v težavah je ne glede na skupnost, v kateri živijo, po uvodnih določbah DZ dolžnost države. Država mora v skladu z 12. členom DZ s sistemom vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ter svetovanja omogočati ljudem, da se vsestransko pripravijo na skladno partnersko in družinsko življenje, pomaga pa jim tudi reševati probleme v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do otrok.⁸ V 13. členu DZ je na novo opredeljena možnost dodatnih oblik pomoči države v obliki mediacije v družinskih zadevah (mediacija), ki je opredeljena kot postopek, v katerem udeleženci prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb – mediatorjev poskušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz medsebojnih družinskih razmerij.⁹

Načelo otrokove koristi je po novem izrecno določeno. Iz številnih določb ZZZDR sicer izhaja osnovna usmeritev družinskega prava, da je korist otroka temeljno vodilo za ravnanje in postopanje, ki zadeva otroka in velja tako za starše kot tudi za državne organe in nosilce javnih pooblastil, kar enako določa tudi DZ, v 7. členu pa je dolžnost skrbeti za korist otroka razširjena tudi na izvajalce javnih služb, organe lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe, kar konkretno pomeni upoštevanje določb Konvencije o otrokovih pravicah (KOP),¹⁰ po katerih je treba pri vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. DZ tako izrecno določa, da morajo za otrokovo korist skrbeti vsi, ki imajo kakorkoli opraviti z njim. Nadalje je izrecno določeno, da imajo starši pri skrbi in odgovornosti za otroka prednost pred drugimi, kar je treba interpretirati v smislu, da so starši tisti, ki morajo v prvi vrsti skrbeti za korist otroka.

Novost je dolžnost staršev, da otroke vzgajajo s spoštovanjem do njegove osebe, individualnosti in dostojanstva, večja kot v ZZZDR pa je konkretizacija pravnega standarda »korist otroka«. Določeno je, da starši na splošno delajo v korist otroka, če, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.¹¹ Uporabljen je nov izraz »pozitivno starševstvo«, s čimer zakonik sledi Priporočilu Sveta Evrope Rec (2006) 19 o politiki za podporo pozitivnemu starševstvu.¹² Država je zavezana zagotavljati pogoje za delovanje nevladnih organizacij in strokovnih institucij za razvijanje pozitivnega starševstva. Posebej je v 8. členu DZ določeno, da otroci¹³ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.

Pomoč države pri preprečevanju razpada družin

Dobrodošla sprememba je zahteva iz 200. člena DZ po obveznem predhodnem svetovanju pri centru za socialno delo pred vložitvijo tožbe oziroma sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze, razen v primerih, če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb, če je eden od zakoncev nerazsoden ali ima neznano bivališče ali je pogrešan ali če en zakonec živi ali če oba zakonca živita v tujini. Če na tem razgovoru zakonca ugotovita, da obstaja možnost ohranitve zakonske zveze, država po novem, v skladu z 201. členom DZ, paru omogoča brezplačno strokovno svetovanje (tako zakoncema kot zunajzakonskima partnerjema) pri centru za socialno delo.

Obvezno predhodno svetovanje pri centru za socialno delo je v skladu z 203. členom DZ obveznost staršev v taksativno naštetih postopkih, in sicer pri odločanju o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih s starši ali drugimi osebami in o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Izjema velja le v primeru, da je eden od staršev nerazsoden, živi v tujini, je pogrešan ali ima neznano prebivališče. Enaka zahteva je določena tudi za vložitev novega predloga za izdajo odločbe v zgornjih taksativno naštetih postopkih.

Postopek se mora izvesti hitro, center za socialno delo mora v skladu z 204. členom DZ v štirinajstih dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje stranki povabiti nanj in napisati zapisnik. Zapisnik je po novem obvezna priloga predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze in v drugih postopkih za varstvo otrokovih koristi.

DZ rešuje tudi situacijo, ko se eden od staršev oziroma zakoncev takega razgovora ne bo udeležil; v tem primeru je priloga predlogom oziroma tožbam zapisnik, iz katerega izhaja, katera oseba se ni udeležila razgovora, in če so centru za socialno delo znani razlogi za neudeležbo, morajo biti navedeni tudi ti razlogi.

Celoten članek je dostopen za naročnike!