TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvodno*

Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije (ZDGPS) je pred kratkim organizirala spletno strokovno klepetalnico z naslovom »Digitalizacija (poštnih) storitev – kako jo izkoristiti sebi/državi v prid?«, tudi zaradi zelo zanimivih korakov Pošte Slovenije na področju digitalizacije pa je bila Pošta Slovenije razglašena tudi za poštnega operaterja leta.

Navade ljudi se v zadnjem desetletju in več zelo spreminjajo, tako pri komunikaciji kot pri nakupovanju, transportu, plačilnem prometu in še kje. Epidemija je vse to še pospešila, zato se vse države soočajo z vprašanjem, kakšna je prihodnost njihove ključne infrastrukture: železnic, poštnih operaterjev itd. Sploh nacionalni poštni operaterji se soočajo z na eni strani pritiski (socialne) politike ohranjati delovna mesta, najširšo možno mrežo poštnih poslovalnic (sploh v manjših krajih, skupaj jih je v Sloveniji 476), na drugi strani pa z upadom povpraševanja po tipičnih poštnih storitvah.

2. Digitalizacija in optimizacija sta (edini) rešitvi …

Strategija razvoja Pošte Slovenije gre v smeri digitalizacije in avtomatizacije poslovanja ter zagotavljanja odlične uporabniške izkušnje, s ciljem ostati številka 1 v osebni dostavi paketov in s širitvijo čezmejne logistike. V zadnjem obdobju so znatno razširili mrežo prevzemno-oddajnih točk po državi, število paketomatov pa se bo letos skoraj podvojilo. Uvedli so tudi prvo UI-glasovno asistentko PIO (Poštna interaktivna asistentka), ki optimizira komunikacijo v kontaktnem centru za pomoč uporabnikom. Na področju izvajanja strategije digitalne preobrazbe trenutno poteka več kot 30 strateških projektov.[1] Cilj je celovita digitalizacija univerzalne poštne storitve, varna izmenjava in hramba e-dokumentov ter vzpostavitev enotne platforme za stik s strankami, kar se že uresničuje prek rešitve MojaPošta. Platformo uporablja več kot 126.000 uporabnikov, število pa še narašča.

Pošta Slovenije tudi sicer na trgu ponuja storitve s področja IKT-tehnologije, še posebej je zanimiva storitev varne hrambe dokumentacije v elektronski obliki. Tako Pošta Slovenije s svojimi kapacitetami že sedaj predstavlja ključno infrastrukturo države. Na tem področju so skupaj s Telekomom Slovenije vodilni ponudnik storitev podatkovnih centrov in storitev v oblaku v Republiki Sloveniji. Pošta Slovenije trenutno razpolaga z več kot 1.000 kvadratnimi metri prostorov, namenjenimi podatkovnim centrom v Mariboru in Ljubljani. V letih 2024 in 2025 so izvedli občutno povečanje kapacitet, tako da lahko sledimo povpraševanju, ki se zaradi poudarjenega prepoznavanja uporabnosti podatkovnih centrov povečuje. Prav tako okrepljeno povpraševanje prinaša tudi večje potrebe po porabi električne energije, varnosti in regulative. Med uporabniki so organizacije iz tako rekoč vseh dejavnosti: finančne ustanove, ponudniki storitev telekomunikacij, razvijalci in ponudniki informacijskih rešitev, proizvodna podjetja, trgovske verige in spletna podjetja ter javna podjetja in ustanove.[2]

Poštni operaterji v svetu, ki niso pravočasno izvedli potrebne transformacije in pri katerih država ni odigrala svoje vloge, še vedno večino prihodkov ustvarjajo v pisemskem segmentu. Posledično se soočajo z negativnim razširjenim celotnim izidom (EBIT) ter izgubljajo konkurenčnost tudi na paketnem trgu. Tako dolgotrajno poslovanje vodi v finančne težave, kar potrjuje primer Kanadske pošte, ki se sooča z resnimi izzivi, vključno z grožnjo bankrota.[3] Poštni operaterji izgubljajo volumne in tržne deleže na paketni distribuciji zaradi več dejavnikov: neprilagojenih regulatornih okvirjev, prepozne digitalne in kulturne transformacije, operativne neučinkovitosti, pomanjkanja kadrov s specifičnimi kompetencami, potrebnimi za transformacijo, ter nezadostnega razumevanja celotne nakupne poti in izkušnje strank. Dodatno pa se operaterji prepogosto odzivajo prepočasi na izjemno disruptivno in napredno okolje čezmejne spletne trgovine, kar še pospešuje njihov upad. Tako se tudi mnoge pošte v Evropi srečujejo z velikimi težavami pri poslovanju in celo poslujejo z izgubo (npr. češka pošta, španska pošta (Correos), poljska pošta, IDS (prej Royal Mail), …).

3. … a brez ustrezne in sodobne zakonodaje ne bo šlo

V Sloveniji se zakonodaja na področju poštnih storitev ni bistveno spremenila že od uveljavitve v letu 2009, medtem ko so se v poslovnem okolju in na področju razvoja tehnologij zgodili tektonski premiki. Razkorak med razvojem trga poštnih storitev, dejanskimi potrebami uporabnikov in regulatornim okvirjem ter cilji, ki jih postavlja poštni zakon, je zato vse večji, njegove spremembe pa zato vedno bolj nujne. Torej država skozi zakon in regulacijo nalaga Pošti Slovenije določene zahteve npr. v obliki frekvence in hitrosti dostave, gostote kontaktnih točk in podobno, ki so definirane v »analognem« obdobju pred več kot 15 leti in prinašajo vsako leto dodatno finančno breme za podjetje, na drugi strani pa obstoječa zakonodaja ne omogoča Pošti Slovenije povračilo neupravičenega bremena neto stroška za izvajanje teh storitev, ki v »digitalni dobi« ne odražajo več realne potrebe prebivalstva.

V Italiji so poštne poslovalnice družbe Poste Italiane že pred časom postale stik države z državljani za opravo širokega nabora upravnih storitev. Tudi španska vlada je letos poleti spremenila izvedbene poštne predpise in podaljšala dovoljenje za izvajanje univerzalne poštne storitve (USO) španski Correos do leta 2030. Hkrati je razširila obseg »javnih storitev«, ki jih v javnem interesu izvaja Correos, prav tako pa postavila ustrezno osnovo za finančno nadomestilo. Novi zakon tako Correosu poleg SPU nalaga še opravljanje izbranih storitev splošnega gospodarskega interesa (SIEG) – npr. osnovne finančne storitve, pomoč pri upravnih postopkih, pobiranje javnih dajatev, identiteta na daljavo – z namenom izkoristiti široko fizično mrežo in zagotoviti dolgoročno vzdržnost. Konkretno se je s tem omogočilo na poštnih poslovalnicah v Španiji oddati upravne zahteve državljanov in podjetij, izročiti dokumente, ki jih izdajo institucije javne uprave za namene uprave ali javne varnosti, upravljanje zadev s področja davkov in glob, plačilo subvencij in državne pomoči, storitve akreditacije digitalne identitete itd. Poleg vsega tega bo uporabnik lahko prejemal dohodek, opravljal plačila in nakazila, imel gotovino ali vzdrževal prihranke.

Pred slabima dvema letoma so tako tudi v Pošti Slovenije začeli vlagati dodatne napore, da bi na svojih poslovalnicah vzpostavili t. i. »kontaktno točko države«, po zgledu Italije in tudi drugih držav. V pripravi naj bi bil tudi predlog zakona o izvajanju nekaterih nalog na Pošti Slovenije d.o.o.. To, če bo zakonska pobuda uspešna, pomeni sistemsko celovito postavitev možnosti sodelovanja na področju izvajanja storitev javne uprave oziroma upravnih nalog za državljane na poštnih okencih. Med nalogami, ki bi bile v prvi fazi lahko predvidene za izvajanje (tudi) v poštnih poslovalnicah so denimo prijava na praktični in teoretični del vozniškega izpita ter sprejem vloge za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila (SIGEN-CA) in mobilno identiteto smsPASS za fizične osebe.

Če se to uresniči, bo šlo s tem v Sloveniji za prvi primer, ko bo država majhen del pristojnosti oziroma pravico opravljanja dela upravnih nalog prenesla na institucijo zunaj sestave javne uprave. S tem se odpira zanimivo vprašanje, kako je najbolje urediti prenos potrebnih pooblastil in koliko se bo naša država zgledovala po najboljših praksah iz tujine. Na podlagi zakona bi lahko Pošta Slovenije prejela generalno pooblastilo za izvajanje (verjetno taksativno naštetih) upravnih nalog, bistvena prednost prenosa javnega pooblastila na Pošto Slovenije pa so njeni zaposleni na okencih, katerih pogodbe o zaposlitvi že danes vsebujejo vse zahtevane kvalifikacije in zaveze; hkrati razpolagajo z znanji ne samo za opravljanje poštnih storitev, temveč tudi zahtevnejših bančnih storitev. Navsezadnje so prav zaposleni Pošte Slovenije v letih 1993 in 1994, ko je bilo to obsežno delo pretežno opravljano,[4] v postopku dodeljevanja/vpisovanja lastniških certifikatov državljanom opravili levji delež vseh vpisov.

Opombe:

* Prispevek je bistveno skrajšana različica prispevkov Boštjan Koritnik: Digitalizacija (poštnih) storitev – kako jo izkoristiti sebi/državi v prid?, v: Pravnik, št. 11-12/2024, in Boštjan Koritnik: Poštni operater kot digitalna, trajnostna in socialna infrastruktura države, v: Javna uprava, št. 3-4/2025 (v tisku).

[1] Glej denimo tudi Jure Šujica: Pošta Slovenije testira dostavo z robotom, ki vam bo kmalu dostavljal – tudi popoldan, v: Finance, 5. maj 2025.

[2] Glej denimo Jure Šujica: Pošta Slovenije je zagnala nov podatkovni center za podporo razvoju digitalnih storitev države, v: Finance, 16. oktober 2025.

[3] Canada Pot: Canada Post reports unprecedented $541-million loss before tax in third quarter, 21. november 2025.

[4] To je obdobje, ko so se certifikati fizično evidentirali, izdajali ter zapisovali v evidence, ki so jih vodila podjetja ter Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo.