TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba in sklep v III. točki izreka spremenita tako, da se glasita:

"Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 6. 2022 in je trajalo do 14. 10. 2022.

Zavrže se tožba v ugotovitvenem delu, da tožeča stranka toženi stranki ni dala odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 6. 2022 in da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki z dnem 14. 7. 2022 nezakonito ter se razveljavi."

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sodbe in sklepa.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbe, tožeči stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

V obravnavani zadevi, ko tožnik zanika podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, toženka pa se nanjo sklicuje kot na podlago za veljavno prenehanje delovnega razmerja tožnika pri njej, je bilo dokazno breme o tem, da je tožnik podpisal odpoved pogodbe o zaposlitvi in jo podal toženki z namenom, da ta učinkuje, na slednji, tudi upoštevaje, da tožnik zatrjuje negativno dejstvo. Glede na pojasnjeno porazdelitev dokaznega bremena bi morala toženka konkretizirano navesti, kdaj, v katerih okoliščinah in na kak način naj bi ji tožnik podal veljavno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca z namenom, da ta kot taka učinkuje, ter komu pri toženki jo je izročil, in za to predlagati ustrezne dokaze.