Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 5-223/1991, stran 198 DATUM OBJAVE: 8.2.1991

RS 5-223/1991

223. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
Na podlagi 3. tocke 379. clena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ o razglasitvi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti
Razglaša se zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela dne 30. januarja 1991.
St. .0100-309/91
Ljubljana, dne 30. januarja 1991.
Predsednik Milan Kucan 1. r.
ZAKON o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se urejajo zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, upravljanje sistema ter nacin izvajanja strokovnih nalog na tem podrocju.
Zaposlovanje po tem zakonu obsega posredovanje zaposlitev, posredovanje dela, ukrepe za pospeševanje zaposlovanja in odpiranje novih ter ohranjevanje produktivnih delovnih mest ter vse tiste dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, poklicni in strokovni razvoj ter uporabo delovnih sposobnosti posameznikov.
Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zavaro-vancem zagotavljajo pravice za 5as, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve, in pravice v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno.
Kot dejavnost zaposlovanja se šteje tudi štipendiranje po tem zakonu.
Dejavnosti iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so dejavnosti posebnega družbenega pomena in se opravljajo kot javna služba.

2. člen

Podjetja, zavodi, drzavni organi, banke in druge financne organizacije, zavarovalne organizacije, zadruge ter druge pravne osebe (v nadaljnem besedilu: organizacije), delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost in druge osebe (v nadaljnem besedilu: delodajalci), dru-zbenopoliticna skupnost in delavci, zagotavljajo sredstva za dejavnost zaposlovanja in zagotavljanje pravic iz prejs-njega clena na nacin, ki ga doloca zakon.

3. člen

Skupščina Republike Slovenije na predlog Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije sprejema politiko zaposlovanja in program za njeno izvajanje ter določa potreben obseg sredstev.

4. člen

Strokovne naloge, ki se nanašajo na zaposlovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, opravlja Republiški zavod za zaposlovanje (v nadaljnem besedilu: zavod).

II. POSREDOVANJE ZAPOSLITEV IN POSREDOVANJE DELA

5. člen

Posredovanje zaposlitve po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da iskalec zaposlitve sklene delovno razmerje.
Posredovanje dela po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo.

6. člen

Posredovanje zaposlitve in posredovanje dela izvaja zavod.
Republiški upravni organ, pristojen za delo, lahko s pogodbo o koncesiji pooblasti organizacijo oziroma delodajalca, ki izpolnjuje kadrovske, organizacijske in druge pogoje, da izvaja strokovne naloge posredovanja dela.
Na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka lahko pooblaščena organizacija oziroma delodajalec posreduje tudi zaposlitev določenim kategorijam delavcev.
Pooblaščena organizacija oziroma delodajalec je dolžna republiškemu upravnemu organu, pristojnemu za delo, dajati poročilo o svojem delu in sproti javljati vse spremembe glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in drugih pogojev, ki lahko vplivajo na spremembo ali prenehanje pooblastilnega razmerja.
Republiški upravi organ, pristojen za delo, določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati pooblaščena organizacija oziroma delodajalec za izvajanje posredovanja dela ali posredovanja zaposlitve določenim kategorijam delavcev.

7. člen

S posredovanjem zaposlitve, posredovanjem dela ter z objavljanjem ponudbe za zaposlitev in delo v tujini se lahko ukvarja samo zavod in druga z zakonom pooblaščena organizacija.
Z objavljanjem ponudb za delo in posredovanjem dela v tujini za študente pa se lahko ukvarja tudi studentska organizacija, če jo za to pooblasti republiški upravni organ, pristojen za delo.

8. člen

Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela zavod ne sme zahtevati plačila.
Za posredovanje zaposlitve in posredovanje dela pooblaščena organizacija ali delodajalec ne sme zahtevati plačila od iskalca zaposlitve oziroma dela.

9. člen

Organizacije oziroma delodajalci zaposlujejo delavce v sodelovanju z zavodom.
Organizacije in delodajalci morajo zavodu posredovati:

-

prijavo prostega delovnega mesta in pogoje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje del na tem delovnem mestu, najkasneje v osmih po sprejetju sklepa o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja,

-

obvestilo o sklenitvi delovnega razmerja, najka sneje v osmih dneh od sklenitve delovnega razmerja,

-

obvestilo o potrebi po sklenitvi pogodbe o delu in o potrebi po opravljanju kratkotrajnih del, za katere se ne sklepa pogodba o delu po zakonu, najkasneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane,

-

obvestilo o ugotovitvi prenehanja potreb po delu zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu,

-

poročilo o opravljenem delu preko polnega delov nega časa in poročilo o opravljenem občasnem ali zača- snem delu (delo po pogodbi) do 15. januarja za preteklo leto.

10. člen

Organizacije in delodajalci morajo do 15. januarja za tekoče leto posredovati zavodu predvidene letne potrebe po kadrih, podatke o številu in strukturi delavcev, katerih delo ne bo več potrebno ter predvideni način njihovega razreševanja; tekoče potrebe in podatke pa posredujejo s spremembami letnih napovedi.
Organizacije in delodajalci morajo do 15. januarja posredovati zavodu podatke za skupen razpis kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto.

11. člen

Ko zavod prejme prijavo prostega delovnega mesta, mora javno objaviti prosto delovno mesto ter izvesti vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.

12. člen

Zavod lahko na podlagi prijave prostega delovnega mesta, brez predhodne javne objave, napoti osebo, ki išče zaposlitev dalj kot dve leti, v organizacijo oziroma k delodajalcu.
V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko sklene delovno razmerje za določen čas.

13. člen

Republiški upravni organ, pristojen za delo, predpiše način sporočanja podatkov iz 9. in 10. ter postopek iz 11. člena tega zakona.

III. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Obvezno zavarovanje

14. člen

Za primer brezposelnosti se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju.

Prostovoljno zavarovanje

15. člen

Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo:

-

delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost kot redni poklic;

-

ustanovitelji, lastniki ali solastniki podjetij, ki niso zavarovani na drugi podlagi;

-

naši državljani v delovnem razmerju z delodajal- cem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti, na drugi podlagi;

-

zakonci naših državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred odhodom v tujino v delovnem razmerju.
Osebe iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice kot zavarovanci iz prejšnjega člena tega zakona.
Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi natančnejše pogoje, ob katerih se lahko zavarujejo osebe iz prvega odstavka tega člena, ter osnovo in višino prispevka za to zavarovanje.

Brezposelne osebe

16. člen

Iskalec zaposlitve se šteje za brezposelno osebo, če se prijavi zavodu in:

-

ni v delovnem razmerju,

-

ni lastnik ali solastnik podjetja, v katerem je v zadnjem koledarskem letu pred prijavo za iskanje zaposli tve ustvaril dohodek, s katerim se lahko preživlja, s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka;

-

ne opravlja samostojne dejavnosti kot redni poklic,

-

ni lastnik, zakupnik, najemnik ali drug uporabnik kmetijskih ali gozdnih zemljišč ali drugih nepremičnin, od katerih se lahko preživlja na osnovi ustvarjenega dohod ka, s tem da ustvarjeni dohodek letno ne sme biti nižji od zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.

Pravice iz zavarovanja

17. člen

Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu so:

-

denarno nadomestilo;

-

denarna pomoč;

-

priprava za zaposlitev;

-

povračilo prevoznih in selitvenih stroškov;

-

pravice delavcev, katerih delo postane nepotreb- no;

-

pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Pravici iz zadnje alinee prejšnjega odstavka se uresničujeta po predpisih, ki urejajo ti področji.

Denarno nadomestilo

18. člen

'
Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pridobi zavarovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj devet mesecev ali dvanajst mesecev s presledki v zadnjih osemnajstih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja in se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi zavodu.

19. člen

Pravice do denamega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje:

-

na podlagi pisne izjave ali pisnega sporazuma s pooblaščenim organom organizacije oziroma delodajalcem,

-

zaradi ugotovitve, da nima zmožnosti za opravlja- nje del delovnega mesta, na katero je bil razporejen, ali če ni dosegal pričakovanih rezultatov dela in ni sprejel razporeditve na dmgo delovno mesto,

-

zaradi neopravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni zaporedoma,

-

zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca,

-

zaradi zamolčanja ali dajanja neresničnih podatkov, ki so pomembni za opravljanje del in nalog, zaradi katerih je bilo sklenjeno delovno razmerje,

-

zaradi odklonitve razporeditve na drugo delovno mesto ali v drugo organizacijo, skladno z določili zakona,

-

ker je v primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov neupravičeno odklonil eno od pravic iz 30. člena zakona o delov nih razmerjih,

-

zaradi odklonitve prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ali dela s skrajšanim delovnim časom iz druge ali tretje alineje prvega odstavka 36.a člena zakona o delov nih razmerjih v primeru ugotovitve presežka delavcev,

-

zaradi odklonitve napotitve na usposabljanje ali izobraževanje,

-

zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja,

-

zaradi popolne nezmožnosti za delo,

-

zaradi izrabe pravice do izplačila denarnega nado mestila v enkratnem znesku, za obdobje za katerega mu je bilo izplačano,

-

zaradi odpovedi delodajalca, ker je huje kršil de- lovne obveznosti. ki so navedene v predpisih oziroma v kolektivni pogodbi, ali ker je s svojim ravnanjem namerno ali iz velike malomarnosti poškodoval premoženje deloda jalca ali premoženje drugih oseb,

-

zaradi odpusta z dela, če je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Prav tako ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, razen tisti, ki izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev.
V primerih prenehanja delovnega razmerja iz prve alinee prvega odstavka zavarovanec lahko uveljavi pravico do denamega nadomestila, če je do prenehanja prišlo zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali preselitve zaradi sklenjene zakonske zveze oziroma preselitve k osebi, ki živi z njim v življenjski skupnosti, ki se po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačuje z zakonsko zvezo.

Osnova za denarno nadomestilo

20. člen

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja.
Če zavarovancu za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja ni bil izplačan osebni dohodek, se v osnovo za odmero nadomestila upošteva povprečni, mesečni osebni dohodek za zadnje tri mesece, za katere je bil osebni dohodek izplačan. Ta znesek se poveča za rast povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji od zadnjega meseca, ki se upošteva v osnovo, do uveljavitve denarnega nadomestila.
Če je za zavarovanca ugodneje, se mu v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva povprečni osebni dohodek za četrti, peti in šesti mesec pred prenehanjem delovnega razmerja.
Če je zavarovanec prejemal nadomestilo osebnega dohodka skladno s predpisi o delovnih razmerjih, se mu v osnovo za odmero denarnega nadomestila po tem členu upošteva osebni dohodek, ki bi ga prejel, če bi bil na delu.

Višina denarnega nadomestila

21. člen

Denarno nadomestilo zavarovanca znaša prve tri mesece prejemanja 70 %, v naslednjih mesecih pa 60 % od osnove iz prejšnjega člena. Od odmerjenega nadomestila se obračuna prispevke po stopnjah, določenih s predpisi o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačuje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu in ne višje od petkratnika tako zmanjšanega zajamčenega osebnega dohodka.

22. člen

Zavarovancu, ki uveljavi pravico do denarnega nadomestila, pripada denarni dodatek za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana, ki ga preživlja, če njegovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo pravice ne presegajo 80 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu.
Za vsakega družinskega člana zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, pripada 10 % od zajamčenega osebnega dohodka po zakonu, zmanjšanega za davke in prispevke, ki se obračunavajo od zajamčenega osebnega dohodka, pri čemer skupna višina dodatka iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 50 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu.

23. člen

Za družinske člane zavarovanca se po tem zakonu štejejo zakonec oziroma oseba, ki živi z njim v življenjski skupnosti, ki se po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačuje z zakonsko zvezo, in otroci, posvojenci ter pastorki, dokler so jih starši dolžni preživljati ter starši oziroma posvojitelji, kij jih zavarovanec preživlja, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

24. člen

Denarno nadomestilo se usklajuje z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. O uskladitvi odloča upravni odbor zavoda.

Čas trajanja pravice do denarnega nadomestila

25. člen

Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa za katerega je bil zavarovanec zavarovan za primer brezposelnosti. Denarno nadomestilo se izplačuje:

-

tri mesece, če je bil zavarovanec zavarovan najmanj devet mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih,

-

šest mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan najmanj 30 mesecev nepretrgoma ali 50 mesecev v zadnjih petih letih,

-

devet mesecev če je bil zavarovanec zavarovan pet let ali več in manj kot 10 let,

-

12 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 10 let ali več in manj kot 15 let,

-

18 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 15 let ali več in manj kot 20 let,

-

24 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 20 let ali več.