TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani VIII. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka v 15 dneh dolžna povrniti toženi stranki B. B. stroške pravdnega postopka v znesku 4.173,13 EUR in dolžniku po začasni odredbi C. B. v znesku 8.257,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

II. Pritožba zoper III. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa se zavrže.

III. Sicer se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu potrdi.

IV. Pritožba zoper popravni sklep V Pg 464/2018 z dne 14. 5. 2020 se zavrže.

V. Tožeča stranka A. A. sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je pa dolžna v 15 dneh povrniti toženi stranki B. B. njene stroške pritožbenega postopka v znesku 1.855,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Dolžnik po začasni odredbi C. B. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

V situaciji, ko družbo zastopata dva direktorja skupno in nista zmožna izoblikovati skupne volje v pravdi, postavitev začasnega zastopnika ni na mestu. Družba namreč zakonitega zastopnika ima. Konflikti v družbi se ne morejo reševati s postavitvijo začasnega zastopnika v pravdi. V družbi z omejeno odgovornostjo družbo v sporih s poslovodjo zastopajo družbeniki. V obravnavnem primeru je neodzivnost poslovodij nadomestila aktivnost edine preostale družbenice, ki se je zavzemala za obstanek družbe.

Zahtevka na izključitev družbenika in prenehanje družbe je dopustno obravnavati skupaj, da se lahko s tem dokončno razreši spor v družbi. Po izvedenem postopku in glede na okoliščine primera pa se bo izkazalo ali je potrebno dati prednost zahtevku za izključitev ali na prenehanje družbe. Ni mogoče trditi, da naj ima v slehernem primeru prednost obstanek družbe. Različni stališči družbenikov obvladujoče družbe v odvisni družbi, še ne upravičujejo izključitve enega ali drugega. Družbenika namreč ni mogoče prisiliti v isto mnenje kot ga ima drugi družbenik. Kvečjemu taka naziranja podpirajo odločilno dejstvo, to pa je, da porušeni odnosi v družbi onemogočajo doseganje njenih ciljev.