TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dosedanja dejanja v postopku, da je nezakonito prehajal državne meje in po podatkih Eurodac, ki se nahajajo v spisu, pred vstopom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito na Hrvaškem dne 31. 10. 2017, nato pa Hrvaško samovoljno zapustil še pred odločitvijo o prošnji. Poleg tega je tožena stranka ugotovila tudi, da tožnik v postopku svoje izjave spreminja, kar prav tako kaže na njegovo nesodelovanje v postopku kot kriteriju, ki kaže na tožnikovo begosumnost.

Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavljala izpolnjevanje pogoja znatne nevarnosti pobega v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III in sicer glede na objektivne kriterije, ki po stališču Vrhovnega sodišča RS glede na (N) točko 2. člena Uredbe III, ustrezajo okoliščinam iz 68. člena ZTuj-2 in se zato lahko uporabijo v postopku mednarodne zaščite za presojo pojma nevarnosti pobega. Pravilno je ugotovila, da je tožnik pred prihodom v Slovenijo prostovoljno in pred končanjem postopka za mednarodno zaščito Hrvaško zapustil, čeprav o njegovi prošnji še ni bilo odločeno, kar ustreza objektivni okoliščini nesodelovanja v postopku kot jo opredeljuje 5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.