TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

Evropska enotna elektronska oblika poročanja (v nadaljevanju: poročanje ESEF) je razmeroma nova oblika poročanja za javne družbe. Na podlagi tretjega poglavja Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) so javne družbe zavezane k razkrivanju nadzorovanih informacij. Med zahtevami sta tudi obveznost objave letnega poročila, ki mora vsebovati revidirano računovodsko poročilo, poslovno poročilo in izjavo o odgovornosti poslovodstva (drugi odstavek 134. člena ZTFI-1), ter poročila o trajnostnosti (prvi odstavek 133. člena). Poleg zahtev ZTFI-1 mora biti letno poročilo pripravljeno v skladu z osmim poglavjem Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Letna poročila vseh javnih družb morajo biti v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja, ki je bila prenesena v ZTFI-1, pripravljena v obliki XHTML. Javne družbe, ki pripravljajo konsolidirana letna poročila v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP), pa morajo izkaze dodatno opremiti s posebnimi oznakami v jeziku XBRL (ATVP, 2019a).

Poročila ESEF so torej letna poročila, zapisana v XHTML jeziku, konsolidirana poročila pa so dodatno označena z XBRL elementi. Tako so poročila hkrati za človeka in tudi strojno berljiva. Elektronska oblika uporabnikom olajša dostop do letnih poročil, strojna berljivost omogoča izvoz velikega števila podatkov, predpisana oblika pa zagotavlja, da so posamezne postavke poročil različnih družb med seboj res primerljive. Uporabniki izkazov, sploh vlagatelji, potrebujejo natančne in primerljive podatke za sprejemanje investicijskih odločitev. Poročila v ESEF formatu jim omogočajo lažjo, hitrejšo in temeljitejšo analizo letnih poročil različnih družb iz celotne Evropske unije (EY Slovenija, 2020).

V Sloveniji se je poročanje ESEF začelo za letna poročila poslovnih let od 1. 1. 2020 ali pozneje. Družbe so morale sprva v XBRL jeziku označiti zgolj podatke iz finančnih izkazov in osnovne podatke o družbi, leta 2023 pa so morale za poslovna leta od 1. 1. 2022 označiti tudi pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom (ATVP, 2019a; ATVP, 2022a). Družbe bodo morale v bližnji prihodnosti v jeziku XBRL označevati še poslovna in trajnostna poročila (ESMA, brez datuma a).

Javne družbe pripravijo letna poročila in jih v skladu s predpisano taksonomijo (predpiše jo Evropski organ za vrednostne papirje in trge, v nadaljevanju: ESMA) označijo v jeziku XBRL. Pri tem poznamo dve vrsti oznak, in sicer obvezne oznake (angl. mandatory tags) in razširitve (angl. extentions). Razširitev je oznaka, ki jo javna družba kreira sama, vendar to lahko naredi, samo če ne obstaja primerljiva obvezna oznaka. Tako različne javne družbe kreirajo različne razširitve za zelo podobne postavke, kar pa vpliva na primerljivost izkazov (Al Azzawi, 2019).

Letna poročila javne družbe se objavijo v sistemu INFO HRAMBA, ki ga po pooblastilu Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP) upravlja Ljubljanska borza. Z objavo v sistemu se upošteva, da je izdajatelj predložil informacije tako ATVP-ju kot Ljubljanski borzi. Objava v INFO HRAMBI pomeni hkrati tudi objavo v sistemu SEOnet, ki prav tako omogoča vpogled v javne objave (Ljubljanska borza, 2020).

Preden je poročilo objavljeno, ga sistem validira. Pri tem se glede na uporabljeno taksonomijo (predpiše jo ESMA) izvedejo testi, ki odkrivajo odstopanja. Obstajata dve vrsti odstopanj, napake in opozorila. Če test zazna že eno napako, se proces oddaje zaključi in poročila ni mogoče objaviti. Javne družbe morajo to napako nujno odpraviti. Če test zazna opozorilo, poročila ne zavrne, tudi če jih je veliko. Opozorila se ločijo na tista, ki dejansko pomenijo pomanjkljivost (odstopanje), in tista, ki ne pomenijo pomanjkljivosti (npr. zaokroževanje). Od vrste opozorila je odvisno, ali bo javna družba odstopanje odpravila ali ne (Ljubljanska borza, 2022). Ni pa družba v odpravo odstopanj prisiljena, saj je možno, da kljub prisotnosti odstopanj poročilo vseeno objavi.

Čeprav se je poročanje ESEF v Sloveniji že dodobra uveljavilo, v Sloveniji še nobena empirična raziskava ni analizirala obsega odstopanj v teh poročilih. Zato smo si postavili dve raziskovalni vprašanji: (1) katera odstopanja so najpogostejša (po letih in po družbah) ter (2) ali se njihovo število po letih zmanjšuje (ali se odstopanja v času odpravljajo). Za odgovore smo analizirali validacijska poročila na vzorcu letnih poročil 15 slovenskih javnih družb, ki pripravljajo konsolidirana letna poročila v formatu ESEF za poslovna leta 2020, 2021, 2022 in 2023. Vzorec je podrobneje opredeljen v četrtem poglavju.

Članek je razdeljen na pet poglavij. V naslednjem, drugem, predstavimo sistem poročanja ESEF. Sledi poglavje, v katerem opredelimo odstopanja v poročanju ESEF. Osrednje, četrto poglavje pa predstavi empirično analizo validacijskih poročil.

2. POROČANJE ESEF

Evropska enotna elektronska oblika poročanja od javnih družb zahteva objavo letnih poročil v elektronskem formatu. Od javnih družb se ne zahteva priprava novih, dodatnih informacij, ampak le objava že obstoječih v formatu, ki je hkrati za človeka in strojno berljiv. Gre za eXtensible HyperText Markup Language oziroma XHTML format. Javne družbe, ki pripravljajo konsolidirana letna poročila v skladu z MSRP-ji, pa morajo izkaze dodatno označiti s posebnimi oznakami v jeziku Inline XBRL oziroma iXBRL (PWC, brez datuma). Članek se osredotoča na konsolidirana poročila v ESEF formatu.

Ključne prednosti poročanja v ESEF formatu so olajšanje poročanja, dostopnosti, analiz in primerljivosti finančnih poročil. XBRL format je že leta razširjen po vsem svetu, vendar pa oznake do zdaj niso bile predpisane, zato poročila različnih javnih družb niso bila povsem primerljiva (z vidika strojne obdelave). ESEF temelji na predpisani obliki, poročila pa so predmet nadzora regulatorjev, kar naj bi poleg večje primerljivosti pomenilo tudi večjo zanesljivost (ESMA, 2019c).

Elektronska oblika uporabnikom olajša dostop do letnih poročil, strojna berljivost omogoča izvoz velikega števila podatkov, predpisana oblika pa zagotavlja, da so posamezne postavke poročil res primerljive. Uporabniki izkazov, sploh vlagatelji, potrebujejo natančne in primerljive podatke za sprejemanje investicijskih odločitev, poročila v ESEF formatu pa jim omogočajo lažjo, hitrejšo in temeljitejšo analizo letnih poročil različnih družb iz celotne Evropske unije (EY Slovenija, 2020).

V Sloveniji je poročanje ESEF stopilo v veljavo za letna poročila poslovnih let, ki so se začela 1. 1. 2020 ali pozneje. Družbe so morale sprva v XBRL jeziku označiti zgolj podatke iz finančnih izkazov in osnovne podatke o družbi, v letu 2023 pa so morale za poslovna leta, ki so se začela 1. 1. 2022 ali pozneje, označiti tudi pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom (ATVP, 2019 in 2022b). Družbe bodo morale kmalu v jeziku XBRL označevati tudi poslovna in trajnostna poročila (ESMA, brez datuma a).

2.1. Časovnica uvajanja poročanja ESEF

Oktobra 2013 sta Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo 2013/50/ EU o spremembi Direktive o transparentnosti (Direktiva 2004/109/ ES). Med spremembami je bil tudi dodatek sedmega odstavka 4. člena, v katerem je določeno, da »od 1. januarja 2020 vsa letna računovodska poročila pripravijo v enotni elektronski obliki poročanja« (3. točka (b) 1. člena Direktive 2013/50/EU). Ob tem je bila ESMI naložena analiza stroškov in koristi ter priprava regulativnih tehničnih standardov (v nadaljevanju: RTS) ter njihova predložitev Komisiji do 31. decembra 2016. Zaradi proračunskih omejitev je ESMA predložitev RTS-jev odložila na december 2017 (ESMA, 2016).

Decembra 2017 je ESMA v sporočilo za javnost zapisala, da objavljajo končni osnutek RTS-jev, ki določajo ESEF format - torej format, ki ga bodo javne družbe od leta 2020 uporabljale za pripravo svojih letnih poročil oziroma njihovega finančnega dela. Zapisali so, da je to »pomemben korak pri digitalizaciji finančnih informacij javnih družb v EU«, saj bodo z ESEF formatom letna poročila postala dostopnejša in lažje primerljiva ter preglednejša. Poleg tega ESEF omogoča analizo velikih količin informacij brez ročne obdelave, kar uporabniku prihrani čas, zmanjša pa se tudi možnost človeških napak pri prepisovanju številk. Vse to bo med drugim prispevalo k večji zaščiti vlagateljev. Prav tako so objavili ESEF Reporting Manual, slovensko Priročnik za poročanje ESEF. V njem so usmeritve, primeri in pojasnila. Namenjen je tako javnim družbam, ki poročila pripravljajo, kot tudi IT podjetjem, ki pripravljajo programsko opremo, namenjeno pripravi poročil v ESEF formatu. ESEF Reporting Manual sicer ni pravno zavezujoč, vendar pa morajo družbe pri pripravi poročil upoštevati smernice, saj so sicer na to opozorjene pri nadzoru (ESMA, 2017).

Decembra 2018 je Evropska komisija sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/815 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja, ki je bila s prvo spremembo preimenovana v Delegirano uredbo 2019/815 (v nadaljevanju: Delegirana uredba 2019/815), s katero je določila enotno elektronsko obliko poročanja. V njej je opredelila ključne pojme, zahtevani format poročanja in uporabo oznak. Uredba je v celoti zavezujoča za vse države članice ter se uporablja neposredno. Veljati je začela januarja 2019.

Marca 2019 je ESMA prvič objavila taksonomijo, ki je javnim družbam v pomoč pri pripravi letnih poročil v ESEF formatu. Gre za nabor datotek, ki vsebujejo oznake v vseh jezikih EU–ja ter so skladne z RTS-ji in zagotavljajo strukturiran prikaz elementov, ki sestavljajo osnovno taksonomijo. Javnim družbam so v pomoč tudi pri oblikovanju lastnih taksonomij ob uporabi razširitev. Taksonomija temelji na taksonomiji MSRP-jev (ESMA, 2019a). Skladno s spremembami MSRP-jev se posodabljajo RTS–ji in posledično taksonomija. Prav tako ESMA vsako leto objavi posodobljen ESEF Reporting Manual, ki obravnava tudi pogoste težave uporabnikov. S posodobitvami se zahteve torej spreminjajo in usklajujejo z veljavnimi standardi poročanja, kar poročila dela zanesljivejša in primerljivejša (ESMA, 2019b). Leta 2019 je ESMA pripravila več izobraževanj v obliki spletnih seminarjev in delavnic ter učnih gradiv (vodnikov, navodil) za pomoč pri pripravi na poročanje v ESEF formatu. Aktivnosti so bile izvedene za zagotavljanje celovitega razumevanja zahtev poročanja ESEF, kar je bistveno za pripravo poročil v ESEF formatu in nemoten prehod na novo obliko poročanja (ESMA, 2018; ESMA, 2019d).

Marca 2020 je ESMA objavila ESEF Conformance Suite. Gre za nabor testov in orodij, s katerimi se preveri, ali so poročila ESEF pripravljena v skladu z vsemi zahtevami in smernicami, ki jih določata Uredba ESEF in Reporting Manual. Testi so v zip. datoteki, priložena pa je tudi Excelova datoteka, ESEF Conformance suite summary of tests (izsek iz originalne datoteke je na Sliki 1). Kot je razvidno iz Slike 1, so v datoteki testi v zip. datoteki (stolpec Code), reference na smernice v Reporting Manualu (stolpec Reference), opisi zahtev (stolpec Description), podatki, ali je test avtomatiziran ali ročni (stolpec Automatable, kjer »yes« pomeni avtomatizirani test), pomembnost validacije (stolpec Criticality, kjer »must« pomeni, da je ob neveljavnem testu poročilo zavrnjeno) ter primeri veljavnih in neveljavnih testov (stolpci Test case). Zeleno obarvani stolpci prikazujejo primer veljavnega testa, rumeno obarvani stolpci pa neveljavni test. Glejte Sliko 1.

V prvi vrsti je Conformance Suite namenjen razvijalcem programske opreme in ne toliko pripravljavcem poročil, saj lahko s testi in orodji preverijo, ali programska oprema odkrije in javi potencialne napake in kršitve zahtev. Kot taksonomija in Reporting Manual se tudi Conformance Suite redno posodablja. Prvi Conformance Suite (2020) je bil sestavljen iz 157 paketov, združenih v 60 testov, zadnji objavljeni (2023) pa vsebuje 214 paketov, združenih v 71 testov (ESMA, 2020). Decembra 2020 je ESMA objavila Taksonomijo 2020 in posodobljen Conformance Suite. Uporaba Taksonomije 2020 je bila obvezna za pripravo poročil za poslovna leta, ki se začnejo 1. 1. 2021 ali pozneje, lahko pa se je uporabljala tudi za poročila poslovnega leta 2020 (ESMA, 2021b).

Leto 2021 naj bi bilo prvo leto, ko javne družbe objavijo letna poročila (za poslovno leto 2020) v ESEF formatu, vendar pa sta Evropski parlament in Svet z Uredbo (EU) 2021/337 o spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 glede prospekta EU-ja za okrevanje in ciljno usmerjenih prilagoditev za finančne posrednike ter Direktive 2004/109/ ES glede uporabe enotne elektronske oblike poročanja pri pripravi letnih računovodskih poročil, da bi se podprlo okrevanje po krizi zaradi covi-da-19, državam članicam omogočila odlog poročanja ESEF za eno leto, torej na pripravo poročil za poslovno leto 2021. Države članice so morale odlog sporočiti Evropski komisiji in odločitev utemeljiti. Trinajst držav članic se je odločilo za odlog, Slovenije pa ni bilo med njimi. Marca 2021 je ESMA objavila posodobitev RTS-jev, ki jo je Evropska komisija potrdila marca 2022. Julija 2021 je objavila posodobljen ESEF Reporting Manual (ESMA, 2022a, str. 59). Decembra 2021 je ESMA objavila Taksonomijo 2021 in posodobljen Conformance Suite. Posodobitve so temeljile na posodobitvi MSRP-jev. Pri pripravi poročil za poslovno leto 2021 so družbe sicer lahko uporabile tudi Taksonomijo 2020 (ESMA, 2021).

Avgusta 2022 je ESMA objavila posodobljen ESEF Reporting Manual, ki za poslovno leto 2022 uvaja novo zahtevo RTS-jev, in sicer označevanje tekstovnih blokov oziroma tako imenovano blokovno tagiranje (angl.block tagging). Pri konsolidiranih poročilih morajo družbe v letnih poročilih za poslovna leta, ki so se začela 1. 1. 2022 in kasneje, označevati pojasnila h konsolidiranim izkazom. Poleg tega vsebuje navodila za objavo poročil v več jezikih, pričakovanja ESME glede objave letnih poročil v različnih oblikah ter nova tehnična navodila (ESMA, 2022b). Decembra 2022 je ESMA objavila Taksonomijo 2022 in ESEF Conformance Suite (ESMA, brez datuma b). Taksonomija velja za poročila poslovnih let, ki so se začela 1. 1. 2022 ali pozneje. Javne družbe so lahko pri pripravi poročil za poslovno leto 2022 uporabile Taksonomijo 2021 (ESMA, 2022c). V letu 2022 je ESMA začela tudi aktivnosti za pripravo RTS-jev in taksonomije za označevanje trajnostnih poročil ter razkritij iz 8. člena Uredbe o taksonomiji EU z oznakami v iXBRL formatu. Družbe bodo morale v bližnji prihodnosti v jeziku XBRL označevati tudi poslovna in trajnostna poročila (ESMA, brez datuma a). Zakonodaja v zvezi s tem še ni bila sprejeta, zato te zahteve še niso zavezujoče.

Maja 2023 se je ESMA odločila za odlog posodobitve RTS-jev 2023 in posledično Taksonomije 2023. Navedli so, da bodo med letom spremljali implementacijo poročanja ESEF in začeli pripravljati taksonomijo za trajnostno poročanje v ESEF formatu. Tako so morale javne družbe pri pripravi poročil za leto 2023 upoštevati Taksonomijo 2022. Ta je obvezna za poslovna leta, ki so se začela 1. 1. 2023 oziroma pozneje (ESMA, 2023b). Avgusta 2023 je ESMA posodobila Reporting Manual, decembra 2023 pa Conformance Suite. Tako kot leta 2022 je tudi v 2023 nadaljevala aktivnosti spremljanja razvoja taksonomije za trajnostno poročanje v ESEF formatu, ki jo pripravlja EFRAG (ESMA, 2024, str. 59).

Slika 1: Izsek iz Excelove datoteke ESEF Conformance suite 2023 summary of tests

Vir: ESMA (brez datuma c).

2.2. Zahteve poročanja ESEF

Podrobneje predstavimo ključne zahteve poročanja ESEF - predpisani format poročanja in oznake.

2.2.1. Format

Delegirana uredba Komisije 2019/815 v 3. členu določa, da morajo biti letna poročila javnih družb pripravljena v obliki XHTML, v 4. členu pa, da morajo biti konsolidirana poročila, pripravljena v skladu z MSRP-ji, dodatno označena v jeziku XBRL.

XHTML je kratica za Extensible HyperText Markup Language. Gre za označevalni jezik, ki se uporablja za ustvarjanje spletnih strani in dokumentov, prikazanih v spletnih brskalnikih. XHTML je razširitev oziroma nadgradnja jezika HyperText Markup Language (v nadaljevanju: HTML), saj upošteva pravila označevalnega jezika Extensible Markup Language (XML). Jezik je berljiv ljudem in ne zahteva dodatnih mehanizmov za prikaz (ESMA, 2018).

Inline XBRL (v nadaljevanju: iXBRL) je razširitev, ki strojno berljivi jezik XBRL (eXtensible Business Reporting Language) naredi še berljivega za človeka. Gre za odprt nelastniški mednarodni standard za digitalno poslovno poročanje, ki ga upravlja nepridobitna mednarodna organizacija XBRL International, katere namen je »izboljšati odgovornost in preglednost poslovanja po vsem svetu z zagotavljanjem odprtega standarda za izmenjavo podatkov za poslovno poročanje«. Trenutno je to edini primeren jezik za označevanje finančnih izkazov. Uveljavljen je po vsem svetu in omogoča programsko podprto analizo podatkov (ESMA, 2018).

Po ugotovitvah raziskovalcev Đurović in drugi (2021) različne raziskave ugotavljajo, da uporaba XBRL bistveno pripomore k izboljšavi finančnega poročanja, saj so poročila v iXBRL formatu dostopnejša, natančnejša in preglednejša. Poleg tega uporabnikom omogočajo enostavno povezavo in primerjavo informacij iz različnih delov poročil (npr. sklicevanje na računovodski standard). To pa koristi pri nalogah odločanja, kot je napovedovanje dobička.

Podobno ugotavlja tudi Dumitru (2022), ki sicer povzema ugotovitve Beerbauma. Poleg ugotovitev iz prejšnjega odstavka dodatno izpostavlja uporabo različnih jezikov in možnost prevodov ter prilagodljivost pri uporabi elementov, ki so specifični za posamezno družbo - to so razširitve, ki jih podrobneje opisuje naslednja točka. Ker so poročila v formatu XBRL pripravljena v skladu s predpisano taksonomijo, se lahko podatki prenašajo in obdelujejo, ne da bi jih bilo treba prej še pretvoriti v ustrezen format, ki bi omogočal obdelavo. Tako je obdelava podatkov še hitrejša, kar vpliva tudi na racionalizacijo stroškov.

2.2.2. Oznake

Uporabo oznak ureja Delegirana uredba Komisije 2019/815 v 4., 5. in 6. členu ter prilogi II. K uporabi oznak so zavezane javne družbe, ki pripravljajo konsolidirana poročila v skladu z MSRP-ji. Označiti morajo vsa razkritja iz priloge II, če seveda v svojih poročilih to razkrivajo. Prav tako morajo družbe v pojasnilih h konsolidiranim izkazom označiti tekstovne bloke (več v naslednji točki, Označevanje blokov).

Označevanje oziroma tagiranje (angl. tagging) je postopek pripisovanja elementov iz taksonomije posameznim postavkam. Tako morajo javne družbe vsako postavko v računovodskih izkazih povezati z najustreznejšim elementom taksonomije. Za to je treba najprej pripraviti korelacijske tabele, ki postavke povezujejo s taksonomijo - za ta postopek se uporablja izraz mapping. Mapping zagotavlja, da se vsaka postavka v računovodskih izkazih ujema z ustrezno oznako taksonomije, preden se tagira. Če so postavke v izkazih javne družbe enake tistim v taksonomiji, imajo enak pomen oziroma so v vseh pomembnih pogledih primerljive, postopek je razmeroma enostaven; če ustrezne oznake v taksonomiji ni, pa je treba ustvariti razširitve (ATVP, 2019b).

Ločimo dve vrsti oznak, in sicer obvezne (angl. mandatory tags) in razširitve (angl. extentions). Obvezne oznake so predpisane, družbe pa jih morajo uporabiti, če so zanje relevantne - torej če razkrivajo postavke, za katere obstajajo obvezne oznake. S tem zagotavljajo skladnost z MSRP-ji in seveda enotnost poročanja, kar je bistvo poročanja ESEF. Razširitve pa so oznake, ki jih javne družbe kreirajo same, vendar to lahko naredijo zgolj, če v taksonomiji še ni primerljive ustrezne oznake. Gre za prilagoditve taksonomije, kadar obvezne oznake ne zadoščajo za prikaz posamezne postavke v izkazih (največkrat pri specifičnih postavkah). Tako različne javne družbe kreirajo različne razširitve za zelo podobne postavke, kar vpliva na primerljivost izkazov (Al Azzawi, 2019).

Bistveno je, da javne družbe ob uporabi razširitev te ustrezno umestijo k obvezni oznaki. Zaradi umeščanja je treba razumeti, da imajo razširitve lahko ožji ali širši pomen od oznak iz taksonomije. Umeščanje (angl. anchoring) pomeni povezovanje ožje oznake (razširitve) k širši postavki, ki jo predpisuje taksonomija, in obratno. Če ima razširitev ožji pomen, jo je treba umestiti k oznaki iz taksonomije, ki ima širši pomen. Takšni umestitvi pravimo wider anchor. Če pa ima razširitev širši pomen, jo je treba povezati na več ožjih oznak iz taksonomije. Temu pravimo narrower anchor. Z umeščanjem se ohranjajo logične povezave med razširitvami in oznakami iz taksonomije, to pa pripomore tudi k ohranjanju primerljivosti poročil različnih javnih družb. Temeljni pojmi namreč ostanejo usklajeni s standardnimi opredelitvami v taksonomiji. Obstaja tudi izjema. Javnim družbam ni treba umestiti pojasnil k računovodskim izkazom, ki so označeni prostovoljno (ESMA 2022c; ESMA, 2023e, str. 42-44).

Slika 2 prikazuje dva primera umeščanja razširitev k elementom taksonomije. Levo je prikazano umeščanje razširitev povečanje kapitala v naravi (oziroma s stvarnim vložkom) in povečanje kapitala v denarju. Obe se umestita k elementu izdaja lastniškega kapitala, ki v taksonomiji že obstaja. Desno pa je prikazano umeščanje razširitve delniški kapital in premija k oznaki s širšim pomenom - kapital ter oznakama z ožjim pomenom - izdani kapital in premija.

Slika 2: Umeščanje razširitev k oznaki iz taksonomije

Vir: Prirejeno po ATVP (2019b).

Problematika, ki se pojavi ob razširitvah in njihovem umeščanju, je povezana predvsem s kreiranjem nepotrebnih razširitev, kadar v taksonomiji že obstajajo ustrezne oznake. Če v taksonomiji obstaja oznaka z enakim ali zelo podobnim pomenom, kreiranje razširitev ni pravilno. Razširitve namreč ne smejo podvajati pomena nobenega elementa taksonomije (ATVP, 2019b).

Običajno so oznake opredeljene tako, da so njihove vrednosti pozitivna števila. Negativna vrednost tako predstavlja nasproten pomen. Za primer lahko navedemo postavko dobiček. Če je vrednost pozitivna, je izkazan dobiček, če pa negativna, je izkazana izguba. Praviloma morajo biti sredstva, stroški, odhodki in denarni prilivi označeni z debetnimi oznakami, po drugi strani pa morajo biti obveznosti, prihodki in denarni odlivi označeni s kreditnimi oznakami. Vse vrednosti morajo biti v teh primerih pozitivne (ESMA, 2023c, str. 20).

2.2.3. Blokovne oznake (označevanje blokov)

Kot je že omenjeno, morajo javne družbe v konsolidiranih letnih poročilih poslovnih let, ki so se začela 1. 1. 2022 ali pozneje, v ESEF formatu označevati dele besedila (pojasnila k računovodskim izkazom).

Blokovno tagiranje oziroma označevanje blokov je postopek označevanja celotnih delov letnih poročil, ne zgolj posameznih vrednosti postavke. Blokovna oznaka je tako ena oznaka večjega sklopa besedila, ki se obravnava kot en sam podatek. V eno blokovno oznako so lahko skupaj zajeti različni tipi podatkov - besedilo, številke in tabele. Bistvo blokovnih oznak je poenostavitev označevanja obsežnejših razkritij, za katera ni treba podrobneje razkrivati posamezne številke, vendar pa jih je treba povezati oziroma kategorizirati v okviru taksonomije ESEF. Kompleksne informacije so tako združene v eno oznako, kar povečuje berljivost in olajša analizo poročil ter njihovo primerjavo. Glejte Sliko 3.

Blokovno tagiranje je precej kompleksen postopek, saj morajo družbe obsežna razkritja natančno označiti v skladu s taksonomijo. Podobno kot pri razširitvah morajo biti tudi blokovne oznake umeščene oziroma pravilno povezane na razkritja, na katera se nanašajo. To je posebej pomembno, kadar se več blokovnih oznak nanaša na eno razkritje (ESMA, 2023c, str. 22; Moral Prieto, 2022).

Slika 3 prikazuje primer blokovnih oznak v letnem poročilu Skupine KS Naložbe za leto 2023. Zelena barva označuje blokovno oznako širšega pomena, z vijolično pa so označeni posamezni manjši bloki, ki se nanašajo na posamezna pojasnila.

Slika 3: Primer blokovnih oznak

Vir: KS Naložbe, d. d. (2024); ParsePort Inspector (2024b).

2.3. Priprava, validacija in objava letnih poročil

Priprava konsolidiranih letnih poročil v ESEF formatu se od priprave običajnih letnih poročilih razlikuje v tem, da je treba poročila pretvoriti v ustrezen format in jih označiti z oznakami. Kot je že omenjeno, je povezovanje postavk iz računovodskih izkazov z oznakami taksonomije postopek mappinga, temu sledi označevanje, ko vsaka postavka dejansko dobi oznako. Ko je letno poročilo označeno, sledi objava v sistemu, ki se izvede na podlagi uspešne validacije.

V 21. členu Direktive o transparentnosti se od vsake države članice zahteva, da vzpostavi uradni mehanizem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij. Slovenski pravni red ločuje med objavo in hrambo informacij (158. člen ZTFI). V Sloveniji je sistem za objavo informacij SEOnet, ki omogoča hiter dostop do nadzorovavnih informacij na nediskriminatorni podlagi. Sistem za shranjevanje informacij je INFO HRAMBA, ki ga po pooblastilu ATVP-ja upravlja Ljubljanska borza in vključuje izključno objave javnih družb (SEOnet lahko vključuje tudi objave izdajateljev, ki vrednostnih papirjev nimajo na organiziranem trgu). S predložitvijo nadzorovanih informacij v sistem INFO HRAMBA se smatra, da je izdajatelj informacije predložil tako ATVP-ju kot Ljubljanski borzi (Ljubljanska borza, 2020; ESMA, 2022b).

Preden je poročilo objavljeno v INFO HRAMBI, ga sistem validira. Tako SEOnet kot INFO HRAMBA vključujeta validacijski orodji za sprejem revidiranih letnih poročil javnih družb v ESEF formatu. Z validacijo se preverja tehnična skladnost poročil. Glede na uporabljeno taksonomijo se izvedejo testi, ki odkrivajo odstopanja.

Obstajata dve vrsti odstopanj, napake in opozorila (Ljubljanska borza, 2022).

Primer testov je na Sliki 1. Conformance Suite, kot je že omenjeno, vsebuje zbirko testov ter prikazuje veljavne in neveljavne teste. Pri tem sta določena dva kriterija oziroma pomembnost posameznega testa, in sicer must in should. Če test, ki ima kriterij must, ni veljaven, pride do odstopanja tipa napaka, če pa test s kriterijem should ni veljaven, pride do odstopanja tipa opozorilo.

Opozorila ne pomenijo vedno odstopanja oziroma pomanjkljivosti, zato morajo družbe validacijska poročila preveriti in dejanska odstopanja odpraviti. Primer opozoril je (ne) uporaba obveznih oznak. Te morajo družbe uporabiti zgolj, če postavko, na katero se oznaka nanaša, dejansko uporabljajo. Primer predstavlja obvezna oznaka »Pojasnilo o spremembi imena poročevalske enote ali drugih oblik identifikacije glede na preteklo poročevalsko obdobje«. Če družba imena ni spremenila, te navedbe ne bo v poročilu, zato družba ne bo uporabila obvezne oznake. V validacijskem poročilu pa se bo kreiralo opozorilo. Po drugi strani napake pomenijo večje odstopanje, ki ga mora družba obvezno odpraviti (Edgar, 2021).

Že če test zazna eno napako, se proces oddaje zaključi in poročila ni mogoče objaviti. Javne družbe morajo to napako nujno odpraviti. Če test zazna opozorilo, pa poročila ne zavrne, tudi če je število teh veliko. Težavo predstavljajo opozorila, ki se dejansko nanašajo na odstopanja, vendar je od javne družbe odvisno, ali bo odstopanja odpravila ali ne (Ljubljanska borza, 2022).

Javnim družbam je na voljo tudi simulacijsko okolje, v katerem lahko že pred samo objavo testno validirajo poročila. ATVP (2023) v letni okrožnici javnim družbam ugotavlja, da javne družbe tega okolja ne uporabljajo, ampak testne validacije izvajajo kar v produkcijskem okolju, ki je namenjeno le končni objavi. Prav tako ugotavljajo, da družbe ne odpravljajo opozoril, ki dejansko pomenijo odstopanja. Na podlagi tega sklepajo, da javne družbe sploh ne preverjajo validacijskih poročil. Več o nadzornih ugotovitvah sledi v poglavju 3.5.

Kot je že omenjeno, morajo države članice vzpostaviti uradni mehanizem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij, v pripravi pa je tudi vzpostavitev sistema na ravni celotnega EU-ja. Decembra 2023 je bila namreč sprejeta Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost. Uredba se osredotoča na vzpostavitev Evropske enotne točke dostopa (angl. European Single Access Point, v nadaljevanju: ESAP), v katero bodo centralni sistemi posameznih držav članic poročali nadzorovane informacije. ESAP naj bi postala širši javnosti dostopna leta 2027. S tem bodo nadzorovane informacije lažje dostopne uporabnikom, saj bo šlo za centraliziran sistem, kjer bodo vse informacije na enem mestu. Poleg tega bo ESAP vključeval še številne druge informacije s področja finančnih storitev in kapitalskih trgov. Posledično bodo tudi analize enostavnejše, vse skupaj pa se bo odražalo v boljši informiranosti uporabnikov informacij in boljših odločitvah (Evropska komisija, brez datuma).

Celoten članek je dostopen za naročnike!