TFL Vsebine / TFLGlasnik

V prejšnji številki revije smo si podrobneje ogledali vsebino kazenskih določb ZDavP-2 in ZDDV-1, v nadaljevanju sledi predstavitev prekrškovnih določb iz Zakona o davčnem potrjevanju računov, predstavitev možnosti, kako se lahko izognemo globi s samoprijavo. Če slednje ni mogoče, je dobro poznati pravila o zastaranju prekrškov in tudi sam postopek odmere globe, da lahko poskušamo omiliti posledice odmere globe, ki jo namerava izreči davčni organ.

Kazenske določbe po Zakonu o davčnem potrjevanju računov

Tudi omenjeni zakon loči davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebno hude davčne prekrške.

Davčni prekršek

Kot davčni prekršek se z globo od 2000 do 50.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

1. pri izvajanju postopka potrjevanja računov oziroma v postopku elektronske izmenjave podatkov z davčnim organom ne uporabi namenskega potrdila za elektronsko podpisovanje sporočil;
2. za namene pošiljanja podatkov o računu ne poveže oznake fizične osebe, ki z elektronsko napravo izda račun, z davčno številko te osebe in ne pošlje davčne številke te osebe davčnemu organu;
3. ne zagotovi, da je številka računa, za katerega se izvaja postopek potrjevanja računa, sestavljena na predpisani način;
4. ne sprejme internega akta oziroma v internem aktu navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
5. v predpisanem roku ne vzpostavi elektronske povezave in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih;
6. ne pošlje podatkov o računih v predpisanem roku po prenehanju vzrokov za zamudo;
7. v predpisanem roku ne vzpostavi delovanja elektronske naprave za izdajo računov in ne pošlje podatkov o vseh izdanih računih;
8. ne hrani sporočil o naknadno dodeljenih enkratnih identifikacijskih oznakah izdanih računov na predpisani način;
9. v predpisanem roku davčnemu organu ne pošlje podatkov o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov;
10. ne objavi oziroma ne objavi na kupcu vidnem mestu obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži račun.

Z globo od 5000 do 75.000 evrov se za tak prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.

Z globo od 1500 do 25.000 evrov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. Z globo od 800 do 5000 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če stori predhodno opisani prekršek.

Hujši davčni prekrški

V 19. členu Zakona o davčnem potrjevanju računov so zapisani primeri, ki se obravnavajo kot hujši davčni prekrški. Globe so v tem primeru seveda višje.

Z globo od 4000 do 75.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

1. ne sporoči podatkov o poslovnih prostorih;
2. davčnemu organu ne pošlje podatkov o računu, ki so predpisani za namene izvajanja potrjevanja računov oziroma pošlje neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke o računu;
3. ne izvede postopka potrjevanja računa za vse naknadne spremembe podatkov na računu;
4. izda kopijo računa brez navedbe, da gre za kopijo;
5. izda račun, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov, razen če ni s tem zakonom določeno drugače;
6. ne izda računa v predpisanem roku;
7. ne izvede naknadnega postopka potrjevanja računov oziroma ga ne izvede v predpisanem roku;
8. pošlje neresnične ali nepopolne podatke o poslovnih prostorih;
9. ne izda računa z uporabo vezane knjige računov;
10. omogoči zavezancu izdajo računov in kopij računov v nasprotju s tem zakonom;
11. ne zagotovi izpisa vseh izdanih kopij računov in zahtevanih podatkov s programsko opremo.

Z globo od 10.000 do 125.000 evrov se za tovrstni prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba.

Z globo od 3000 do 50.000 evrov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo 1200 do 10.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Posebej hudi davčni prekrški

Če davčni organ presodi, da je prekršek iz predhodne točke še posebej hud zaradi višine povzročene škode ali pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se sme za prekršek kaznovati:

• pravna oseba z globo do 100.000 evrov;
• pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, z globo do 150.000 evrov;
• samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo do 75.000 evrov.

Odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti se sme v primerih iz prvega odstavka tega člena kaznovati z globo do 20.000 evrov.

V Zakonu o davčnem potrjevanju računov je še dodano, da se sme za prekrške iz tega zakona v hitrem postopku o prekršku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene z omenjenim zakonom.

Samoprijava in nekaznovanje z globo

Za vse davčne obveznosti velja, da če davčni zavezanci sami vložijo samoprijavo za določeno vrsto davka in hkrati tudi poravnajo to obveznost skupaj z zamudnimi obrestmi, ki so predpisane za primere samoprijave, se s tem izognejo kazni v obliki odmere globe.

ZDavP-2 določa načine samoprijave za dohodnino in davek od dohodka pravnih oseb, medtem ko je samoprijava za DDV urejena v ZDDV-1.

Samoprijava pri kršitvah določb Zakona o davčnem potrjevanju računov žal ni mogoča in slednjega se zavezanci pogosto ne zavedajo.

Samoprijava po ZDavP-2

V 55. členu ZDavP-2 je opredeljena samoprijava za predložitev davčnega obračuna najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.

Ob samoprijavi se obračuna tudi 3-odstotne zamudne obresti. Znesek davka in obresti je treba plačati v istem dnevu, ko se vloži samoprijava.

V 63. členu ZDavP-2 je določeno, da lahko zavezanec najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, če zamudi rok za vložitev davčne napovedi. Vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka. V tem primeru odločbo izda davčni organ, ki poleg odmerjene davčne obveznosti obračuna tudi 3-odstotne zamudne obresti.

Samoprijava po ZDDV-1

Zavezanec lahko napake v obračunu DDV popravlja s samoprijavo, kot je to urejeno v 88. b členu ZDDV-1. Zavezanec lahko najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka vključi popravke napak iz preteklih davčnih obdobij v tekoči obračun DDV. Popravljanje napak v obračunu DDV na podlagi samoprijave ni več mogoče, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin iz prejšnjega stavka. Za prenizko obračunani DDV ali za previsok odbitek vstopnega DDV mora obračunati in plačati 3-odstotne zamudne obresti.

Zavezanec pa lahko s samoprijavo skladno z 88. c členom ZDDV-1 najpozneje do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka predloži obračun DDV, ki ga ni predložil v predpisanem roku. Tudi v tem primeru mora od izkazane obveznosti obračunati 3-odstotne zamudne obresti.Za vse samoprijave velja, da se za isto obdobje lahko vloži samo ena samoprijava, kasnejše dodatne samoprijave niso mogoče.

Celoten članek je dostopen za naročnike!