TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sedma alineja prvega odstavka 65. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17) ni bila v neskladju z Ustavo.   Drugi odstavek 65. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17) je bil v neskladju z Ustavo.   V postopkih, v katerih morajo pristojni organi še vedno uporabiti s to odločbo Ustavnega sodišča presojani ne več veljavni drugi odstavek 65. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17), se šteje, da lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje o predčasnem prenehanju pravice do denarnega nadomestila po drugem odstavku 65. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 21/13, 63/13, 100/13 in 55/17) po uradni dolžnosti odloči v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za razlog za prenehanje, in odločbo o prenehanju pravice do nadomestila izda v 25 mesecih od dneva dokončnosti odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila.

Predpis izpolnjuje zahtevo po jasnosti in pomenski določljivosti iz 2. člena Ustave, če je mogoče z ustaljenimi metodami razlage ugotoviti vsebino pravila in je na ta način dolžno ravnanje naslovnikov določno in predvidljivo. Pri tem je treba upoštevati tudi ustavnoskladno razlago predpisa. Razlaga predpisa, po kateri bi prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost zaradi posredovanja neresničnih ali nepopolnih podatkov o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje nadomestila, doletelo le zavarovance, ki bi ob odločanju Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o prenehanju pravice še vedno uživali to pravico, ne pa tudi tistih, pri katerih bi bila pravica že izčrpana, bi bila v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.   Razlaga predpisa, po kateri bi zavarovanec, ki ob vložitvi vloge za priznanje pravice do nadomestila za brezposelnost Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje posreduje neresnične ali nepopolne podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, izgubil pravico do nadomestila za brezposelnost tudi za tisto obdobje iz odločbe o priznanju pravice do nadomestila, v katerem je bil do njega upravičen, oziroma tudi glede tistega zneska nadomestila, ki mu po zakonu pripada, bi bila v neskladju s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave.   Z uporabo uveljavljenih razlagalnih argumentov je mogoče nedvoumno ugotoviti, da je bilo z izpodbijano zakonsko določbo o predčasnem prenehanju pravice do nadomestila določeno posebno pravno sredstvo in ni šlo za odpravo odločbe v okviru obnove postopka, predvideno z naslednjimi zakonskimi določbami. Glede na to neskladje te zakonske določbe z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave, ker naj ne bi bilo jasno, uporaba katerega pravnega sredstva je prišla v poštev, ni bilo podano.    Iz načela pravnomočnosti iz 158. člena Ustave izhaja tudi zahteva, da mora biti z zakonom jasno določen tudi postopek, na podlagi katerega se posega v pravnomočno urejena razmerja. Ker je zakonodajalec uredil bistvena vprašanja postopka odločanja o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, o neskladju izpodbijane ureditve s 158. členom Ustave, kolikor gre zgolj za splošen očitek o podnormiranosti ureditve postopka odločanja o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, ni mogoče govoriti. Neskladje izpodbijane ureditve z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave pa je bilo podano, ker zakonodajalec ni določil časovnih omejitev za poseg v pravnomočno odločbo o pravici do denarnega nadomestila.