TFL Vsebine / TFLGlasnik

Po drugi izredno dobro obiskani konferenci Delovno pravo v praksi se je močno usidralo prepričanje o vedno znova poudarjenem pomenu odgovornosti delodajalcev, kadar gre za določanje meril in pravil v kolektivu. Ali kot je prvi dan dvodnevne konference v uvodu svojega predavanja dejal Gojko Aničič, inšpektor za delo: »Delodajalci se pri zagotavljanju potreb po delavcih poleg sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas poslužujejo tudi drugačnih pogodb in oblik dela, pri tem pa lahko zavedno ali nezavedno kršijo predpise.« Če vemo, da trg dela ureja devet predpisov, potem lahko sklepamo, koliko drobnih in večjih napak preži v dokumentih slehernega delodajalca.

Druga konferenca Delovno pravo v praksi se je začela z aktualnimi temami o odmeri in izrabi dopusta, zakoniti odpovedi nesposobnega delavca, kriterijih za poslovno uspešnost ter z izjemno proaktivno energijo predavateljev in udeležencev. Potem ko je Zlata Tavčar, direktorica Tax-Fin-Lexa, pozdravila udeležence konference, je k uvodu pristopila mag. Nina Scortegagna Kavčnik, strokovnjakinja za delovno pravo. Preprosto je razlagala in nizala primere iz prakse, ki so zadevali odmero letnega dopusta in regresa, in to področje je dodobra zaznamovalo dopoldanski del konference. Nina Ličar, strokovnjakinja za delovno pravo na Obrtno podjetniški zbornici, je namreč v nadaljevanju govorila o primerih iz prakse pri izrabi letnega dopusta.

Letošnjih dopustov je bolj ko ne konec, a kako je s preostalimi dnevi dopusta, ki jih tradicionalno načrtujemo za prihodnje leto do 30. junija? Nina Kavčnik opozarja, da mora delodajalec poskrbeti, da je delavec seznanjen s številom dni dopusta, obdobjem za izrabo in dejstvom, da mu dopust lahko briše, če ga ne bo izrabil pravočasno.

Katera merila in kriterije lahko delodajalec uporabi pri poslovni uspešnosti? Z odgovori na to vprašanje se je ukvarjala odvetnica Amela Žrt. Glede na zapletenost tega vprašanja, zlasti glede vpliva opravičene odsotnosti, je strokovnjakinja naštela veliko primerov, na koncu pa tudi mnenje sodišča Evropske unije o vprašanju izplačila božičnice delavki, ki je bila nekaj časa na porodniškem dopustu.

»Delodajalci mislijo, da je odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela lažja kot druge.«

»Pri izplačilu božičnice je treba upoštevati delo, ki ga je delavec opravil v tekočem letu pred koriščenjem starševskega dopusta in po njem – delavec je torej upravičen do sorazmernega izplačila,« je med drugim zagotovilo sodišče EU.

V nadaljevanju je obilo vprašanj udeležencev govorilo, da gre za perečo temo. O tem, kako odpustiti nesposobnega delavca, in o primerih iz prakse je govorila odvetnica Neva Čokert Dekleva. Odvetnica je še posebej spomnila na izjemno praktičen, a v praksi premalokrat uporabljen institut, ki ga ureja tudi zakon o delovnih razmerjih. Gre za institut odpovedi s ponudbo nove zaposlitve. »Delodajalec recimo delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in mu sočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.«

Za konec te odvetniške sekcije je odvetnik Miha Šercer nanizal podrobnosti o tem, kako vse lahko ukrepa delodajalec ob ugotovljenih delavčevih kršitvah. Naj citiramo dva verjetno posebno zanimiva razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi:

»Če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. In če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.«

Tudi drugi dan konference je začela Nina Scortegagna Kavčnik s posebnim poudarkom na tem, zakaj se odpovedi pogodbe zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delodajalci ne bi smeli lotevati z levo roko. Delodajalci se, kot je dejala, največkrat ne zavedajo, da je to redna odpoved in ravno tako resna kot druge, kot denimo nesposobnost, krivda.

»Mislijo, da je odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela lažja kot druge, in v odpovedi ne obrazložijo razloga, temveč le navedejo, da delavec poskusnega dela ni opravil.«

Jasmina Malnar Molek, strokovnjakinja za davke, je spregovorila o minimalni velikosti povračila stroškov delavcu in vplivu prelomne sodne prakse in je pri svetovanju naštela kar devet primerov sodne prakse.

Zanimiva tema je bil tudi videonadzor na delovnem mestu ‒ iskanje ravnotežja med interesi delodajalca in pravicami delavca. Ali kot je razmišljala odvetnica Rosana Lemut Strle: »Tehnologija je na voljo, delodajalci so v skušnjavi. In že imamo opraviti z možnostmi registracije delovnega časa z uporabo avtomatske prepoznave obrazov, avtentikacije na službenih računalnikih s prstnim odtisom in ne nazadnje spremljanjem gibanja delavcev znotraj delovnih prostorov z aplikacijo na mobilnem telefonu. Na srečo imamo zakon o varstvu osebnih podatkov, a imamo tudi že sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, v kateri med drugim piše tudi, da kršitev pravice do zasebnosti delavca pomeni vsako ravnanje delodajalca, ki ima za posledico seznanitev z vsebino komunikacije ali nadzor komunikacije delavca na delovnem mestu v nasprotju s pričakovanji delavca ali v nasprotju s postavljenimi pravili ravnanja na delovnem mestu.«

K EU nas je na koncu konference vrnil Damjan Mašera, vodja sektorja za delovna razmerja na ministrstvu za delo. Predstavil je novosti, ki zadevajo vodenje evidenc o izrabi delovnega časa. Poudaril je, da morajo države članice zaradi zagotovitve polnega učinka pravic iz direktive o delovnem času in iz listine Evropske unije o temeljnih pravicah delodajalcem naložiti obveznost, da vzpostavijo objektiven, zanesljiv in dostopen sistem, s katerim je mogoče evidentirati dnevni delovni čas, ki ga opravi vsak delavec.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!