Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa |...

9. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa

KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

A. OBLIGACIJSKI DEL

1. STRANKE KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

To kolektivno pogodbo sklenejo: Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije in naslednji sindikati:

1.

Sindikat strojevodij Slovenije

2.

Neodvisni sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije

3.

Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije 4. Svobodni in neodvisni sindikat delavcev v železniškem prometu Slovenije

2. člen

S pojmom delodajalec se v nadaljnjem besedilu opredeljuje izvršni svet in s statuti javnega podjetja, družbenih podjetij in zavodov iz 3. člena te pogodbe pooblaščeni organi in delavci.

2. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

3. člen

Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce javnega podjetja ZG Ljubljana ter za vse delavce družbenih podjetij in zavodov, ki so v skladu z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja za področje dejavnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 43/89) organizirani ob javnem podjetju. Za poslovodne delavce, ki so kot taki opredeljeni s statutom javnega podjetja in statuti družbenih podjetij in zavodov, tarifni del ne velja.

Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Pravice in dolžnosti iz nje imajo delavci ne glede na dolžino trajanja delovnega razmerja.

3. ČASOVNA VELJAVNOST

4. člen

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja 1 leto.

Podaljša se za 1 leto, če se najpozneje 3 mesece pred njenim iztekom ne zahteva sprememba ali če se ne začne postopek za sklenitev nove.

5. člen

Vsaka pogodbena stranka lahko kadar koli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe. Predlog mora biti podan drugim strankam v pisni obliki z obrazložitvijo. Stranke morajo do predloga zavzeti stališče v 30 dneh in o njem obvestiti predlagatelja. Če se v tem roku opredelitev ne sprejme, začne predlagatelj postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Pri sklenitvi, spremembi, dopolnitvi ali odstopu od te pogodbe nastopajo sindikati skupno. Posamezni sindikat lahko kot podpisnik te pogodbe samostojno zahteva spremembe in dopolnitve, toda le pod pogojem, da je pridobil soglasje vseh drugih sindikatov, ki so podpisniki te pogodbe. Soglasje ni potrebno, ko gre za sklenitev, spremembo ali dopolnitev aneksa k tej pogodbi, katerega podpisnik je posamezni sindikat.

4. POZITIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST

6. člen

Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

5. NEGATIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST

7. člen

Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

6. REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV

8. člen

Za reševanje sporov med strankami te kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje.

Za tovrstne spore se štejeta pravni in interesni spor, ki izvirata iz te pogodbe:

9. člen

Na strani sindikatov v sporu lahko nastopa vsak sindikat samostojno ali skupaj z drugimi.

Stranki v sporu imenujeta vsaka po dva člana komisije. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih ali javnih delavcev.

10. člen

Postopek pomirjevanja se ob pogoju iz 8. člena začne na zahtevo katere koli stranke.

11. člen

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera koli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno.

Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen in obvezuje obe.

Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo, oziroma nadomešča tiste njene določbe, ki so z njim v nasprotju.

12. člen

Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitraža.

Število arbitrov je liho.

Stranki imenujeta enako število arbitrov, vendar najmanj dva.

Predsednika arbitraže imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.

Odločba arbitraže je dokončna.

7. ORGAN ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE

13. člen

Stranke kolektivne pogodbe imenujejo petčlanski organ za njeno razlago, v katerega dva imenujejo sindikati, dva Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, petega pa imenujejo sporazumno.

8. POSLEDICE KRŠITVE PRAVIC IN DOLŽNOSTI STRANK

14. člen

Če katera od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko tista, ki se ravna po njej, od nje odstopi, in sicer s pisno izjavo in trimesečnim odpovednim rokom.

Po odstopu od te pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove.

B. NORMATIVNI DEL

9. RAZVRSTITEV DEL

15. člen

Delodajalec razvrsti delovna mesta v tarifne skupine, glede na njihovo zahtevnost v skladu s to pogodbo in splošnim aktom o sistemizaciji.

10. POGOJI ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

16. člen

Delodajalec lahko sklene delovno razmerje s kandidatom, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene z zakonom, to pogodbo in splošnim aktom.

17. člen

Delodajalec lahko v splošnem aktu določi naslednje posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja glede:

-

strokovne izobrazbe ter znanja in zmožnosti,

-

delovnih izkušenj, če so te glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste zahtevnosti in odgovornosti dela,

-

strokovnega izpita iz stroke, v katere delo sodi,

-

zdravstvene sposobnosti,

-

znanja tujega jezika,

-

poskusnega dela v skladu z določili te pogodbe,

-

pogojev, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri neposrednem opravljanju železniškega prometa in so določeni s posebnimi predpisi.

18. člen

Delovne izkušnje iz druge alinee prejšnjega člena se lahko določijo v trajanju največ:

-

I., II. in III. stopnja zahtevnosti dela do 1 leta

-

IV. in V. stopnja zahtevnosti dela od 1 do 3 let

-

VI. in VII. stopnja zahtevnosti dela od 1 do 4 let

-

VIII. in IX. stopnja zahtevnosti dela od 2 do 5 let.

11. OBJAVA DELOVNEGA MESTA

19. člen

Delodajalec v objavi oziroma razpisu delovnega mesta navede:

-

čas, za katerega sklene delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši kot osem in ne daljši kot petnajst dni,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od osem dni po opravljeni izbiri.

12. SKLEP O POTREBI PO SKLENITVI DELOVNEGA RAZMERJA IN IZBIRA MED KANDIDATI

20. člen

O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča delodajalec s sklepom.

21. člen

Delodajalec odloči o izbiri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo, po postopku, določenem v splošnem aktu.

V osmih dneh po opravljeni izbiri mora vsem prijavljenim kandidatom vročiti sklep o izbiri.

Izbrani kandidat nastopi delo po dokončnosti sklepa o izbiri z dnem, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi. Iz upravičenih razlogov lahko delo nastopi pozneje, vendar mora o njih obvestiti delodajalca.

22. člen

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za pritožbo, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo oziroma razpisom zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

23. člen

Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.

24. člen

Ko gre za dela pri neposrednem opravljanju železniškega ali cestnega prometa, delodajalec najprej preizkusi kandidatove posebne zdravstvene in psihofizične sposobnosti.

25. člen

Za izvedbo preizkusa delodajalec določi, strokovnega delavca, ki mora imeti najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot jo ima kandidat.

13. PRENOS POOBLASTIL

26. člen

Delodajalec lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ delodajalca, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

14. POGODBA O ZAPOSLITVI

27. člen

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja

-

delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje

-

poskusno delo, če se zahteva

-

pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom

-

kraj opravljanja dela

-

delovni čas, odmori, počitki in dopust

-

plače in nadomestila plače

-

ukrepi za posebno varstvo delavcev

-

izobraževanje

-

delovna doba s povečanjem – benificirana delovna doba

-

način spremembe pogodbe o zaposlitvi – konkurenčna klavzula

-

druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

28. člen

Delodajalec pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznani delavca z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

To kolektivno pogodbo mora hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadar koli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Delodajalec je dolžan predloge pogodb o zaposlitvi za delavce, ki so na dan sklenitve te kolektivne pogodbe že zaposleni pri njem, predložiti sindikatom v preučitev in presojo.

15. POSKUSNO DELO

29. člen

Delodajalec, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo, če je to kot poseben pogoj navedeno v splošnem aktu.

S splošnim aktom se lahko določi trajanje poskusnega dela, toda največ:

-

do IV. skupine zahtevnosti del 1 mesec

-

V. skupina zahtevnosti del 2 meseca

-

VI. in VII. skupina zahtevnosti del 4 mesece

-

VIII. in IX. skupina zahtevnosti del 6 mesecev.

30. člen

Delodajalec določi za spremljanje poskusnega dela strokovnega delavca, ki ima najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot jo ima delavec na poskusnem delu.

Na predlog strokovnega delavca, ki spremlja poskusno delo, ga lahko skrajša, toda le v soglasju z delavcem.

Pri sprejemu ocene o uspešnosti poskusnega dela upošteva naslednje kriterije:

-

strokovnost in samostojnost pri delu

-

delovne navade in prizadevnost

-

količina in kakovost opravljenega dela.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko poda pisno odpoved.

16. PRIPRAVNIŠTVO

31. člen

Pripravništvo se določi glede na stopnjo strokovne izobrazbe, razen če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:

-

za delavce z nižjimi stopnjami strokovne izobrazbe, za katere je pripravništvo po zakonu obvezno – 4 mesece

-

za delavce s V. stopnjo strokovne izobrazbe – 6 mesecev

-

za delavce s VI. stopnjo strokovne izobrazbe – 8 mesecev

-

za delavce s VII. stopnjo strokovne izobrazbe – 12 mesecev.

32. člen

Delodajalec podaljša pripravniško dobo delavcu, ki je bil upravičeno odsoten:

-

za dela IV. in V. stopnje – najmanj 14 dni

-

za dela VI. stopnje – najmanj 21 dni -za dela VII. stopnje – najmanj 28 dni. Podaljša jo za toliko časa, kolikor je trajala upravičena odsotnost delavca.

33. člen

Pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se odvisno od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša, in sicer:

-

za delavce do vključno V. stopnje – največ 3 mesece

-

za delavce VI. stopnje – največ 4 mesece

-

za delavce VII. stopnje – največ 6 mesecev.

34. člen

Delodajalec pripravniku določi mentorja in program pripravništva, v pogodbi o zaposlitvi pa določi način spremljanja in ocenjevanja.

35. člen

Delodajalec lahko na predlog mentorja pripravništvo skrajša za največ eno tretjino.

36. člen

Delodajalec zagotovi pripravniku 30 dni pred iztekom pripravniške dobe opravljanje strokovnega izpita, pred iztekom pripravniške dobe pa tudi njegovo morebitno ponovitev. Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja iz stroke, za katero se je pripravnik usposabljal.

37. člen

Pri opravljanju strokovnega izpita delodajalec omogoči navzočnost sindikata.

17. POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV DELA

38. člen

Delodajalec lahko s sklepom razporedi delavca, za katerega se na način, določen s to pogodbo ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela ali ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim.

39. člen

Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

40. člen

Delodajalec pred izdajo sklepa iz 38. člena te pogodbe spremlja delavčevo delo najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo navzočnost delavca na delu.

41. člen

Delodajalec o začetku spremljanja delavčevega dela pisno obvesti sindikat in delavca, navede vzroke, zaradi katerih namerava spremljati delavčevo delo, omogoči vpogled v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se bo začel postopek spremljanja ter se o vsem tem pogovori z delavcem in sindikatom. O pogovoru je treba voditi zapisnik.

42. člen

Delodajalec ne sme začeti postopka za ugotavljanje delavčevih zmožnosti in znanja v času poskusnega dela ter pripravništva.

43. člen

Delodajalec zagotavlja javnost postopka.

44. člen

Delodajalec ne sme izreči delavcu iz 38. člena te pogodbe sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in enakih možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

18. RAZPOREJANJE DELAVCEV

a) Razporeditev na enako zahtevno delo

45. člen

Delodajalec lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela delavca trajno ali začasno razporedi na vsako delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim.

b) Razporeditev na manj zahtevno delo,

46. člen

Delodajalec lahko zaradi nenadne odsotnosti drugega delavca, okvare delovnih naprav in postrojenj ali težke prometne situacije (bistveno povečan obseg prometa, izredni dogodek težje narave ipd.) delavca začasno razporedi na delovno mesto, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, toda pri tem mora upoštevati delavčevo znanje in njegove zmožnosti.

Začasna razporeditev lahko traja le, dokler trajajo navedene izjemne okoliščine.

c) Razporeditev v drugo podjetje

47. člen

Delodajalec lahko začasno razporedi delavca na delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, v drugo podjetje v okviru dejavnosti železniškega prometa v naslednjih primerih:

-

če se zaradi pomanjkanja surovin in repromateriala, energije, okvar na strojih, zmanjšanja ali preusmeritve programa zmanjša obseg dela in delavcu tako ni mogoče zagotoviti dela.

-

če drugo podjetje potrebuje delavca zaradi povečanega obsega dela ali nadomeščanje delavčev, v lastnem podjetju pa delavci nimajo dovolj dela.

48. člen

Delodajalec lahko začasno razporedi delavca tudi v drugo podjetje izven dejavnosti železniškega prometa, če so izčrpane vse možnosti za začasno razporeditev v drugo podjetje v okviru dejavnosti železniškega prometa. V tem primeru delavec ostane v delovnem razmerju v podjetju v okviru dejavnosti železniškega prometa.

Delavca dejavnosti železniškega prometa, ki je usposobljen po posebnih programih in katerega delo je neposredno vezano na urejen, in varen železniški promet, je mogoče začasno razporediti izven dejavnosti železniškega prometa samo na sorodna delovna mesta v gospodarstvu (industrijske železnice).

49. člen

Začasna razporeditev v drugo podjetje lahko traja največ 6 mesecev. Delodajalec delavcu zagotavlja vse pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel na delovnem mestu v svojem podjetju oziroma delovnem mestu v drugem podjetju, če so te zanj ugodnejše.

č) Razporeditev v drug kraj

50. člen

Delodajalec ne sme razporediti delavca v drug kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev negativno vplivala na delavčevo zdravstveno stanje,

-

če nima zagotovljenega prevoza z javnim prevoznim sredstvom,

-

če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2 uri,

-

če bi se bistveno poslabšale življenjske razmere delavca ali njegove družine oziroma so v slednji nastale izjemne – okoliščine, o katerih poda mnenje služba za socialno delo,

-

če ima delavec otroke, stare do 7 let, oziroma, če imajo matere in delavci samohranilci otroke, stare do 15 let,

-

če delavec neguje in skrbi za težje telesno ali zmerno težje telesno oziroma težko duševno ali zmerno težje duševno prizadetega družinskega člana,

-

če gre za invalida II. in III. kategorije,

-

če gre za delavko staro nad 50 let in delavca starega nad 55 let,

-

če bi bilo delavcu, onemogočeno izobraževanje za višjo stopnjo strokovne izobrazbe in se že izobražuje,

-

če gre za sindikalnega zaupnika.

Delodajalec lahko razporedi delavca v drug kraj v primeru iz tretje alinee pod pogojem, da mu v kraju, v katerega je razporejen, zagotovi primerno stanovanje v skladu s stanovanjskimi standardi.

d) Vročitev odločbe

51. člen

Delodajalec vsako odločbo o razporeditvi delavca v skladu s to pogodbo vroči tudi sindikatu v preučitev in presojo.

19. DELO NA DOMU

52. člen

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

Tako delavcu, ki dela na domu, kot delavcu, ki dela v podjetju, delodajalec zagotavlja enake upravljalske pravice, varne delovne razmere in varno okolje ter nadzorovanje varstva pri delu.

Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

20. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE PRI DELODAJALCU ZAČASNO NEPOTREBNO

53. člen

Delodajalec lahko določi delavce, katerih delo postane začasno nepotrebno, le v skladu s 55. členom te pogodbe.

Začasno nepotrebne delavce lahko razporedi v skladu z zakonom in to pogodbo. Pri razporejanju na delo v drug kraj upošteva 1., 4., 7. in 8. alineo 50. člena te pogodbe.

21. PRAVICE DELAVCEV, KATERIH DELO POSTANE PRI DELODAJALCU TRAJNO NEPOTREBNO

54. člen

Delodajalec lahko ugotavlja na ravni podjetja število trajno nepotrebnih delavcev le v skladu z zakonom, to pogodbo in na podlagi akta o notranji organiziranosti vseh delov podjetja, ki bo temeljil na podjetniško poslovnem kriteriju, trženju in rentabilnosti, ekonomičnosti in povezanosti z uporabniki železniških storitev.

55. člen

Delodajalec pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upošteva naslednje izločilne kriterije:

-

strokovna izobrazba

-

delovna uspešnost

-

delovne izkušnje v dejavnosti železniškega prometa

-

skupna delovna doba, vključno z benificirano delovno dobo

-

zdravstveno stanje.

Kot šesti kriterij se upošteva socialno stanje, ki ga ugotavlja socialna služba v podjetju. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot stranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti in lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.

Delodajalec lahko določi seznam delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, le na podlagi organizacijskega predpisa, ki ga sprejme v soglasju s sindikati in v katerem se opredelijo podrobni kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti.

Delavce obvešča o vseh dejavnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev. Ti morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

56. člen

Delodajalec lahko določi v skladu s to pogodbo število ter kategorijo presežnih delavcev. V isto kategorijo lahko uvrsti tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva ista vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanje in zmožnosti.

Pri tem sprejme program njihovega reševanja in določi njihove pravice.

57. člen

Delovno razmerje v primerih, ko postane delo trajno nepotrebno, ne preneha:

-

delavcu v času služenja vojaškega roka,

-

delavcu v času, ko je zaradi bolezni začasno odsoten z dela,

-

nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,

-

delavcu članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce, in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,

-

delavcu izvoljenemu za delegata skupščine družbenopolitičnih skupnosti.

58. člen

Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:

-

delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko upokojitev ali se mu ne zagotovi dela za nedoločen čas V drugi organizaciji,

-

delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,

-

obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem podjetju,

-

delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje,

-

delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti.

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le:

-

če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe,

-

če mu je do izpolnitve pogojev za upokojitev zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti,

-

če mu je zagotovljena ustrezna odpravnina.

59. člen

Delodajalec lahko delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji, prekine delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee iz 57. člena te kolektivne pogodbe začne teči, ko se delavec vrne na delo, za delavce iz četrte in pete alinee pa začne ta rok teči dve leti po izteku njihovega mandata.

60. člen

Če delavcu sporazumno preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, mu delodajalec izplača celotni znesek nadomestila plače.

Delodajalec izplača delavcu odpravnino v skladu s tarifnim delom te pogodbe. Ni pa dolžan izplačati odpravnine delavcu, kateremu je v okviru programa reševanja presežkov delavcev zagotovil ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu ali mu je dokupil zavarovalno dobo.

Če v enem letu zaposli nove delavce, potem delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje, zagotavlja prednostno pravico.

22. DELOVNI ČAS

61. člen

Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, enake upravljalske pravice, kot tistemu, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

62. člen

Polni delovni čas delavcev znaša največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom.

63. člen

Delodajalec lahko glede na naravo dela polni delovni čas razporedi tako, da se delo opravlja:

-

v dopoldanskem času

-

v popoldanskem času

-

v izmenah.

Razporeditev delovnega časa v izmenah določi le v soglasju s sindikati.

Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker je to potrebno zaradi otroka, lahko razporeditev delovnega časa določi le v dogovoru z njo.

Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, lahko delo-, dajalec določi razporeditev delovnega časa le v dogovoru z njim.

64. člen

Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon, in:

-

če je to potrebno zaradi povezanosti delovnih procesov v zvezi z izvajanjem železniškega prometa zaradi nastalih izjemnih okoliščin, izjemnega izpada voznih sredstev, pomanjkanja energije ipd.,

-

če se ob nastopu dela ugotovi, da delavec, ki neposredno sodeluje pri opravljanju železniškega prometa, ni sposoben opravljati dela in ga mora zato drugi delavec opravljati namesto njega.

Delo preko polnega delovnega časa po prejšnjem odstavku se šteje kot delo v posebnih delovnih razmerah.

Zaradi solidarnostni lahko uvede delo preko polnega delovnega časa le v soglasju s sindikati. Pri tem so izvzeti primeri, ki jih določa zakon.

65. člen

Delodajalec ne sme zahtevati od delavca, da dela preko polnega delovnega časa, če:

-

bi takšno delo lahko poslabšalo njegovo zdravstveno stanje,

-

neguje ožjega družinskega člana, kar je potrebno po mnenju zdravnika,

-

si nikakor ne more zagotoviti varstva otroka v času preko polnega delovnega časa.

66. člen

Delodajalec lahko delavcu opraviči vsako zamudo na delo v vseh primerih, ko delavec predloži ustrezno pisno opravičilo oziroma so okoliščine za zamudo takšne, da obstajajo vsi razlogi za to.

23. ODMORI MED DELOM

67. člen

Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa

Časovnica