na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSC Sklep II Ip 7/2019 - omejitev izvršbe na plačo - bruto plača - neto plača
SODIŠČE
Višje sodišče v Celju
ODDELEK (*)
Izvršilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
27.2.2019
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSC Sklep II Ip 7/2019
INTERNA OZNAKA (*)
VSC00023488
SENAT, SODNIK
Nataša Gregorič (preds.), Zdenka Pešec (poroč.), mag. Miran Pritekelj
INSTITUT VSRS
omejitev izvršbe na plačo - bruto plača - neto plača
PODROČJE VSRS
IZVRŠILNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. in 4. točki izreka.
II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
JEDRO
Pravilno se je sodišče prve stopnje sklicevalo na ZminP. S tem zakonom se zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje.
Zgodovinska razlaga sprememb 102. člena ZIZ potrjuje materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Po uveljavitvi ZIZ-J je kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače (brez dostavka ″zmanjšane za″), torej znesek v višini 70 % minimalne bruto plače. Minimalni varovani znesek je za razliko od prej veljavne ureditve v vsakem primeru enak in ni odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, temveč je odvisen le od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z ZMinP. Glede na to zgodovinsko razlago ne drži osrednja materialnopravna teza upnika, da mora dolžniku ostati 76 % neto plače.
Zgodovinska razlaga sprememb 102. člena ZIZ potrjuje materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
Po uveljavitvi ZIZ-J je kot meja minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči, določen znesek v višini 70 % minimalne plače (brez dostavka ″zmanjšane za″), torej znesek v višini 70 % minimalne bruto plače. Minimalni varovani znesek je za razliko od prej veljavne ureditve v vsakem primeru enak in ni odvisen od dolžnikovih osebnih okoliščin, ki vplivajo na odmero davkov in prispevkov, temveč je odvisen le od vsakokratne višine minimalne (bruto) plače, kot je določena v skladu z ZMinP. Glede na to zgodovinsko razlago ne drži osrednja materialnopravna teza upnika, da mora dolžniku ostati 76 % neto plače.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.