TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Iz poraza komunistične ideologije smo se naučili, da država, ki ni demokratična in v kateri ne vlada pravo, pri svojih državljanih ne bo mogla spodbuditi ustvarjalnosti. Družba, v kateri svoje ustvarjalnosti ne morejo polno uživati in gojiti vsi njeni člani, pa bo v petdeset do sedemdeset letih strmoglavila tudi najmogočnejše državne in ideološke strukture. Zdaj razumemo – bolj kot kadarkoli prej –, da je treba posameznikovo ustvarjalnost v obsežni in vsestranski delitvi dela zaščititi in gojiti, in tako entropijo človeške civilizacije izravnavati, globalne probleme – od onesnaževanja okolja zaradi stopnjujoče gospodarske rasti do bolezni, brezposelnosti, anomije itd. – pa reševati sproti. Ustvarjalen je lahko samo posameznik, ne pa tudi kolektiv. Empirično je bilo dokazano, da je ustvarjalnost posameznika mogoča samo, če so družbeni, politični in pravni pogoji za njegovo moralno zorenje (individuacijo, fr. subjectivation) predvidljivi in stabilni ter če njegova zasebnost (torej pravica biti polno in svobodno to, kar je) uživa varstvo in se širi. Vsekakor je očitno, da bo družba z najvišjo korelacijo med posameznikovo sposobnostjo in ustvarjalnostjo na eni strani ter močjo in vplivom na drugi (torej družba, v kateri se posameznikove sposobnosti najbolj cenijo) tudi najbolj cvetoča in uspešna.

The Owl of Minerva (Part 2): Adjudication and the Rule of Law