TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I.Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj I. točka izreka glasi:

„Ugovoru dolžnikov se delno ugodi, sklep o izvršbi naslovnega sodišča In 2132/2011 z dne 20. 12. 2011 v prvi alineji prvega odstavka I. točke razveljavi za zakonske zamudne obresti od zneska 9.604,77 EUR od 14. 9. 2011 do 3. 11. 2011 in se v tem obsegu predlog za izvršbo zavrže.

V ostalem se ugovor zavrne.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Notarski zapis ima učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava. Namen te omejitve je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči, torej preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. S soglasjem k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa dolžnik sicer v okviru dopustne avtonomije privoli, da upniku ni potrebna pot pravde, a to še ne pomeni, da upnik s tem pridobi možnost doseči protipraven učinek, ki ga v pravdi ne bi mogel; torej pridobiti izvršilni naslov za obveznost, ki je v nasprotju s kogentno normo. Pojasnjeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete, saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.

Prepoved obrestovanja obresti, opredeljena v prvem in drugem odstavku 375. člena OZ pomeni vsaj v primeru potrošniške pogodbe posebno kogentni predpis, ki ga slovensko sodišče uporabi ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo.