TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

Hipoteza učinkovitega trga (ang. The Efficient Market Hypothesis) navaja, da se z delnicami na borzah vedno trguje po njihovi pošteni vrednosti, zaradi česar vlagatelji naj ne bi mogli kupovati podcenjenih delnic ali jih prodajati po napihnjenih cenah. Čeprav hipoteza predstavlja temelj sodobne finančne teorije, je zelo sporna. Zagovorniki hipoteze trdijo, da je nesmiselno iskati podcenjene delnice ali poskušati napovedati trende na trgu s temeljno ali tehnično analizo. Hipoteza trdi, da brez notranjih informacij nihče ne more dovolj dosledno ustvariti tveganju prilagojenih presežnih donosov. Tako se zdi, da je edini pravi pristop k doseganju višjih donosov investiranje v bolj tvegane naložbe (Downey, 2023).

Čeprav je literatura prepletena z argumenti, ki potrjujejo hipotezo učinkovitega trga (Bachelier, Davis in Etheridge 2007; Cootner, 1964; Fama, 1970, 1991), obstaja prav tako številčno dokazno gradivo, ki to teorijo izpodbija (Graham in McGowan, 2005; Greenblatt, 2010). Prav to dualnost želimo preučiti v okviru tega prispevka. Finančnim avtoritetam, kot so Warren Buffett, Bill Ackman in Chamath Palihapitiya, nenehno uspeva dosegati donose, ki presegajo tržno povprečje. Sprašujemo se, kakšna je skrivnost njihovega uspeha?

Namen prispevka je preučiti in predstaviti naložbene filozofije in načine treh globalno priznanih vlagateljev – Warrena Buffetta, Billa Ackmana in Chamatha Palihapitiye. Osrednji poudarek je na zasnovi njihovih filozofij in pristopov k investiranju z namenom boljšega razumevanja, kaj stoji za njihovim uspehom. Teoretične zasnove so podkrepljene z empiričnimi podatki in študijami primerov. V sklopu raziskave smo opravili tri študije primera, ki pa zaradi omejenega obsega niso vključene v članek (Buffett, 2013; Canadian Pacific, 2012; Dinner, 2023; Greenslade, 2014; Sheetz, 2021; USSEC, 2019; Virgin Galactic, 2019, 2022a, 2022b, 2023). Obravnavane so bile naslednje naložbe: Buffettova naložba v The Washington Post, Ackmanova naložba v The Canadian Pacific Railway in Palihapitiyina naložba v Virgin Galactic. Te študije primera so bile ključne za razumevanje odločitvenih procesov, ki stojijo za vsako izvedeno naložbo. Podrobnejša obravnava študij je na voljo v diplomskem delu avtorice (Peternel, 2023). V raziskavi smo izvedli primerjalno analizo, ki vključuje primerjavo finančnih kazalnikov Berkshire Hathaway in Pershing Square z donosi indeksa S&P 500 in izbranimi slovenskimi vzajemnimi skladi. S pomočjo finančne analize smo pripravili izračune, potrebne za primerjalno analizo. Podatke smo pridobili iz baz podatkov Yahoo Finance. Pomemben del tega prispevka predstavlja simulacija Monte Carlo, ki omogoča modeliranje morebitnih donosov pri kontinuiranih letnih vložkih v Pershing Square, Berkshire Hathaway, indeks S&P 500 in izbrane slovenske vzajemne sklade. S pomočjo modela CAPM smo ocenili pričakovane donose Pershing Square, Berkshire Hathaway, izbranih slovenskih vzajemnih skladov in indeksa S&P 500 glede na njihovo sistematično tveganje, pričakovani donos trga in netvegano stopnjo donosnosti.

S tem prispevkom želimo ugotoviti, ali in v kolikšni meri načela in filozofije izbranih vlagateljev vplivajo na njihove naložbene odločitve, ali izbrani vzajemni skladi presegajo donosnost indeksa S&P 500 in v primeru, da je odgovor pritrdilen, analizirati dejavnike, ki so prispevali k njihovi večji donosnosti, kako se naložbene strategije odražajo v donosnosti in tveganju sklada, kakšna je donosnost izbranih ameriških skladov v primerjavi z izbranimi slovenskimi skladi in ne nazadnje kolikšen vpliv imata poznavanje in sledenje notranji vrednosti podjetja na končno donosnost naložbe.

2 Pregled literature 

2.1 Naložbene filozofije in strategije

2.1.1 Naložbena strategija Warrena Buffetta

Buffett opozarja, da je težko trditi, da trg vedno deluje racionalno, kadar ceno delnice oblikuje "množica" na Wall Streetu, kjer cene ustvarjajo najbolj čustvene, pohlepne ali potrte osebe. Trdi, da so tržne cene pogosto absurdne (Buffett, 1984).

Ali so tržne cene res nesmiselne? Če sledimo Buffetovemu razmišljanju, je osredotočanje na ceno delnice kot na eno izmed glavnih pokazateljic uspešnosti podjetja nesmiselno. Celotna panoga je cenovno kratkovidna. Ta vedenja temeljijo na prepričanju, da višanje cen delnic kaže na pozitivne poslovne dogodke ali dobre poslovne rezultate, padanje cen pa na negativne poslovne dogodke ali slabše poslovne rezultate. Vendar če cene niso vedno racionalne, niso niti naložbene odločitve sprejete na njihovi podlagi. To uganko le še poslabša navada ocenjevanja cenovne uspešnosti v zelo kratkih časovnih obdobjih. Torej, problem ni le v tem, da dajemo prevelik poudarek ceni delnic, ampak tudi v tem, da pričakujemo hitre rezultate (Hagstrom, 1999).

Kaj nam pravzaprav pove cena delnice in zakaj Buffetta nihanje cene ne gane?

To lahko ponazorimo z naslednjim primerom. Cena delnice Abercrombie & Fitch Co. (ANF) je 8. marca leta 2023 znašala 28,36 $ (Yahoo Finance, 2023a). V zadnjem letu se je cena gibala med 14,02 $ in 38,49 $. Podjetje ima 49.486.000 izdanih delnic, s katerimi trguje na newyorški borzi. Na podlagi analize borznih tečajev ugotovimo, da smo v zadnjem letu lahko kupili delnico podjetja Abercrombie & Fitch Co. za 14,02 $, kar bi pomenilo, da bi za nakup celotnega podjetja potrebovali 700 milijonov $. V tem istem letu smo delnico podjetja lahko kupili tudi za 38,49 $, kar bi pomenilo, da bi za nakup celotnega podjetja potrebovali 1,9 milijarde $. Kako se lahko vrednost podjetja v enem letu tako močno poveča? Pri analizi nihanja tečajev lahko opazimo, da se podobno dogaja pri večini podjetij, ki kotirajo na borzi, kot na primer pri:

• IBM 52 tedenski razpon 115,55 $ – 153.21 $ (Yahoo Finance, 2023e),
• GE 52 tedenski razpon 46.78 $ – 87.82 $ (Yahoo Finance, 2023d),
• APPL 52 tedenski razpon 124,17 $ – 179,61 $ (Yahoo Finance, 2023b).

S hitrim pogledom na borzni trg vidimo, da zadnjih 52 tednov ni nič drugačnih od tistih pred njimi in tistih, ki so še pred temi. Takšna volatilnost se pojavlja iz leta v leto.

Za vsako fluktuacijo naj bi obstajal razlog ali kot pravi Buffet, lahko ga tudi ni. Na primer pogosto opazimo, da se cena delnic kakšnega podjetja poveča za 2 %, naslednji dan pa se zmanjša za 1 %. Večinoma so takšna nihanja težko razložljiva. Povezana so s trenutno povečano ponudbo ali povpraševanjem po teh delnicah. Vzemimo za primer podjetje Apple. Borzni analitik pravi, da je razlog za zvišanje cene delnice prihod novega iPhona in novega iPada. V manj kot 24 urah pa drugi borzni analitik pravi, da se je cena znižala zaradi manjšega zaupanja potrošnikov v ameriško gospodarstvo. Ali to res pojasni, zakaj je bil Apple več vreden včeraj, kot je vreden danes? Seveda ne. Ceno določijo vsi, ki so vključeni v kupovanje in prodajanje delnic. Večino časa so te osebe trgovci in ne vlagatelji (Greenblatt, 2010).

Cena delnice ima tisoče razlogov, zakaj je takšna, kot je. Nekateri izmed teh razlogov so racionalni in utemeljeni, medtem ko so drugi popolnoma banalni. V kratkem časovnem obdobju naj bi trg postavljal cene na podlagi trenutnih dogajanj. Z analizo tečajev pa lahko ugotovimo, da se tečaji večinoma oblikujejo na podlagi čustev, določenih pričakovanjih in špekulativnih novic, mnogokrat zaradi povsem iracionalnih razlogov (Greenblatt, 2010).

S čim naj torej zamenjamo ceno delnice kot merilo uspešnosti družbe?

Buffett pravi, da je naša ekonomska usoda odvisna od ekonomske usode podjetja, ki ga imamo v lasti (Buffett, 1988). Pravi, da se merjenje uspešnosti družbe, ki kotira na borzi, ne razlikuje od merjenja uspešnosti zasebnega podjetja.

Opozarja pa, da je pretvorba dobička v ceno delnice pogosto neenakomerna in nepredvidljiva. Čeprav na dolgi rok cene delnic po navadi ustrezno odražajo vrednost podjetja, je njihovo obnašanje na kratek rok pogosto nepredvidljivo. Velikokrat zaslužki močno prehitevajo cene delnice – ko je »g. Trg[1]« neupravičeno »depresiven«. Drugič pa zaslužki močno zaostajajo za cenami delnice – ko je »g. Trg« prekomerno navdušen. Pomembno si je zapomniti, da tak pristop velja na dolgi rok. Tak pristop vlagatelja prisili k razmišljanju o dolgoročnih poslovnih obetih, namesto hitrih, kratkoročnih dobičkih (Hagstrom, 1999).

Z namenom učinkovitega vodenja družbe Berkshire Hathaway in svojih naložb je Buffett v pismu delničarjem družbe leta 2013 zapisal dvanajst načel, ki jih razvrstimo v štiri glavne skupine: 1. poslovna načela, 2. vodstvena načela, 3. finančna načela in 4. tržna načela. Po njih povzamemo: kratkoročna uspešnost naložbe ne pomeni, da so upravljavci portfelja dobri ali slabi. Časovni horizont, v katerem merimo sposobnost ustvarjanja donosov, je preprosto prekratek, da bi lahko izpeljali kakršnekoli smiselne zaključke. Vendar pa lahko z vpogledom v poslovne rezultate družbe ocenimo napredek, ko cena delnice odstopa od pričakovanih donosov. Buffet poudarja, da je za uspešno naložbo ključna konkurenčna prednost in ugodna cena v primerjavi z notranjo vrednostjo (ang. margin of safety ) (Buffett, 2014; Hagstrom, 2014; Klarman, 1999; Buffett, 1985).

2.1.2 Naložbena strategija Billa Ackmana

Bill Ackman je upravitelj hedge skladov in vlagatelj, znan po uporabi aktivistične naložbene strategije (ang. activist investing) (Dallas, Bainbridge in Bohinc, 2001). Aktivistični naložbeni pristop Ackmana temelji na pridobivanju obsežnih deležev v podcenjenih podjetjih preko njegovega hedge sklada Pershing Square Capital Management. Sodeluje z vodstvom teh podjetij z namenom, da spodbuja spremembe, ki bi lahko povečale vrednosti delničarjev. Spremembe se lahko odražajo v operativnih izboljšavah, premikih v alokaciji kapitala, ali v prenovi vodstvene ekipe. Ackman svoja mnenja pogosto javno izraža. Pripravi predstavitve ali piše odprta pisma deležnikom podjetja, v katerih razloži svojo naložbeno strategijo (Tenorio, 2021).

Kot primer izpostavimo naložbo družbe Pershing Square v Canadian Pacific Railway (v nadaljevanju CP), ki se je izkazala za zanimivo, saj pooseblja Ackmanova temeljna načela. Kanadsko gospodarstvo močno temelji na storitvah CP, s čimer ima podjetje močno konkurenčno prednost. Panoga železniškega sektorja se ponaša z dolgo zgodovino, kar je Ackmanu omogočilo dobro razumevanje poslovanja. Ackman išče vrzel med tržno ceno podjetja in njegovo notranjo vrednostjo, pri čemer ocenjuje, da je ta »popust« lahko posledica različnih dejavnikov. CP je prepoznal kot priložnost za ustvarjanje pozitivnih donosov z uvedbo določenih sprememb. Nezadovoljen z vodstvom je zahteval prestrukturiranje upravnega odbora. Z zamenjavo vodstva in prenovljeno strategijo je pretvoril negativni denarni tok v pozitivni denarni tok v višini 1,16 milijarde kanadskih dolarjev v letu 2015 (Saïd Business School, University of Oxford, 2013; Dong, 2022; Allaire in Dauphin, 2016; Canadian Pacific, 2016; Canadian Pacific, 2015).

Ackman je znan po zavzemanju kratkih (ang. short) pozicij[2], s čimer stavi, da bodo cene delnic podjetja padle.

Njegova naložba v Herbalife je verjetno ena najbolj prepoznavnih in spornih potez v njegovi karieri. Decembra leta 2012 je Pershing Square zavzel veliko kratko pozicijo na delnice Herbalife. Ackman je trdil, da Herbalife (podjetje, ki se predstavlja kot MLM[3] in se ukvarja s prodajo prehranskih izdelkov) v resnici deluje kot piramidni sistem[4] in je njegov poslovni model nezakonit. Trdil je, da so se rekrutirani posamezniki v podjetju osredotočili predvsem na pridobivanje novih članov, ne pa na prodajo izdelkov in je večina rekrutiranih ljudi zaslužila malo ali nič. V podporo svojim stališčem je Ackman izvedel obsežno raziskavo in analizo, ki se je končala s podrobnim in široko objavljenim govorom julija leta 2012. V svojem govoru je orisal obtožbe proti Herbalifu in pojasnil, zakaj verjame, da bo podjetje na koncu propadlo. Trdil je, da so bile delnice Herbalifa precenjene in napovedal je, da bo cena njihove delnice strmo padla. Polemika okoli Ackmanove naložbe v Herbalife se je nadaljevala več let, pri čemer sta se obe strani zapletli v odmevno besedno vojno. Herbalife je odločno zanikal Ackmanove obtožbe in vztrajal, da deluje kot mrežni marketing (MLM). V letih, ki so sledila, je izid Ackmanove stave proti Herbalife ostal predmet razprave. Cena delnice je občutno nihala in se je večinoma gibala v korist Ackmanove stave, dokler v igro ni vstopil Carl Icahn. Kljub temu je Ackman ohranil svoje negativno stališče do podjetja. Leta 2018 je po šestih letih ohranjanja kratke pozicije Pershing Square zapustil pozicijo ter končal svojo stavo proti delnici Herbalife. Ackman pravi, da čeprav naložba ni bila uspešna, je kampanja dvignila ozaveščenost in spodbudila vprašanja, povezana z MLM ter pripeljala do povečanega regulativnega nadzora poslovnega modela MLM (Chang, 2019).

Naložba Herbalife ostaja vidno in kontroverzno poglavje v Ackmanovi karieri, saj poudarja tveganja in zapletenosti, povezane z aktivističnim vlaganjem in prodajo na kratko.

2.1.3 Naložbena strategija Chamatha Palihapitiye

Chamath Palihapitiya se osredotoča na investiranje v visoko tehnološka podjetja z močnim potencialom za rast in preoblikovanje. Išče priložnosti v podcenjenih podjetjih z dolgoročnimi konkurenčnimi prednostmi. Njegova strategija se osredotoča na sprejemanje nekonvencionalnih odločitev, ki se odmikajo od tržnih trendov, temeljito analiziranje podatkov ter zaupanje v vodstvo z dokazano sposobnostjo učinkovitega vodenja in odločanja. Verjame v moč tehnologije za reševanje družbenih problemov in spodbuja podjetja, ki pozitivno vplivajo na družbo. Podpira etično vedenje, preglednost in družbeno odgovorno investiranje. Kritična so tudi vprašanja raznolikosti, enakosti in vključenosti. Kot soustanovitelj Facebooka spodbuja obliko kapitalizma, kjer uspeha ne merimo le z dobičkom, ampak tudi z družbenim vplivom (Dure, 2023).

Palihapitiya je močno prisoten v svetu podjetij SPAC[5]. Ustanovil je več takšnih družb, ki so se združile s podjetji, kot sta Virgin Galactic (v nadaljevanju VG) in Opendoor. Palihapitiya ima aktivno vlogo v podjetjih SPAC, ki jih pogosto ustanovi kot predsednik ali izvršni direktor. Prisoten je tudi v svetu tveganega kapitala (ang. Venture capital). Je soustanovitelj družbe Social Capital, ki vlaga predvsem v tehnološka podjetja v zgodnjih fazah razvoja. Naložbe so usmerjene v različne industrije, med drugim v sektor finančnih storitev, ki se podpira s tehnologijo, in v sektor umetne inteligence. Sodeloval je pri financiranju številnih uspešnih startupov, kot so Slack, Box, SurveyMonkey in Yammer. Palihapitiya išče podjetja z močnimi vodstvenimi ekipami, edinstvenimi prednostmi in s potencialom, da postanejo vodilna podjetja v svoji panogi. S svojim vplivom postavlja in uveljavlja strateške smernice in startupom nudi podporo v poslovanju (Dure, 2023).

V svoji naložbeni strategiji išče podjetja z znatnim dolgoročnim potencialom za rast in donosnost. V primeru VG je pokazal močno vero v vodstvo podjetja, v njegov poslovni model in dolgoročni potencial. Nihanja cen delnic VG ga niso posebej zanimala; namesto tega je bil osredotočen na temeljne dejavnike podjetja (Sheetz, 2020; Nagar, 2022).

3 Metodologija raziskave in opredelitev raziskovalnih hipotez

S svojo raziskavo smo si zastavili naslednje raziskovalne hipoteze:

H1: Pravilno ocenjevanje in spremljanje notranje vrednosti podjetja v prihodnosti omogoča nadpovprečne donose naložb.

H2: Donosnost in tveganje sklada sta odraz njegove izbrane naložbene strategije. Skladi, ki so pripravljeni sprejeti večje tveganje, pogosto ciljajo na višje donose, medtem ko se bolj konservativni skladi osredotočajo na doseganje stabilnejših, a nižjih donosov.

H3: Najpomembnejša dejavnika v investiranju sta čas in potrpljenje.

H4: Borzni trg ne odraža vedno realne vrednosti posameznega podjetja, zato je pomembna kritična presoja vsake odločitve in ne slepo sledenje tržnim trendom.

V teoretičnem delu raziskave smo uporabili znanstveno metodo deskripcije, pa tudi znanstvene metode klasifikacije, primerjanja, analize in sinteze.

V empiričnem delu raziskave smo uporabili statistične metode (aritmetično sredino, standardni odklon) in podatke analizirali s pomočjo Sharpovega razmerja, izvedli Monte Carlo simulacijo in uporabili CAPM model.

Za raziskavo smo koristili sekundarne podatke, iz baze Yahoo Finance. Raziskava se nanaša na obdobje 2018 – 2022.

Naj na tem mestu omenimo še omejitve, s katerimi smo se srečali pri raziskavi. Te se nanašajo predvsem na empirični del. Prva omejitev izhaja iz velikosti vzorca, ki ni bil slučajen. Raziskavo smo omejili na dve veliki tuji delniški družbi, katerih delnice kotirajo na svetovnih borzah, ter na nekaj slovenskih vzajemnih skladov. Nismo vključili slovenskih delniških družb, recimo t.i. blue chipov, ter nismo upoštevali vseh slovenskih vzajemnih skladov, recimo vzajemnega sklada Generali Investments. Raziskava bi lahko zajela daljše časovno obdobje, recimo 10-letno obdobje.

4 Donosnost in tveganost naložb – večna dilema vlagateljev

Investitorji oziroma vlagatelji praviloma pričakujejo višje donose od bolj tveganih naložb. Tveganje ni za vse investitorje enako. Različni vlagatelji prevzemajo različna tveganja. Govorimo o nagnjenosti k tveganju (ang. risk appetite). Nagnjenost k tveganju je količina tveganja na širši ravni, ki jo je vlagatelj pripravljen sprejeti pri doseganju svojih strateških ciljev. Nagnjenost k tveganju odraža filozofijo upravljanja s tveganji, ki jo želi vlagatelj sprejeti in posledično vpliva na njegovo kulturo tveganja, način delovanja in sprejemanje odločitev (The Global Fund, 2018). Ko gre za naložbo z nizkim tveganjem, je tudi donos na splošno nizek. Podobno visoko tveganje prinaša možnost visokih izgub. Zato naj bi vlagatelji razpršili svoj portfelj. Diverzifikacija naložb ima statistični učinek v smislu zmanjšanja celotnega tveganja. Vlagateljem, zlasti začetnikom, se pogosto svetuje, naj razpršijo svoj portfelj (Bukvič, 2024).

4.1 Donosnost delnic delniških družb na svetovnih borzah in slovenskih vzajemnih skladov

4.1.1 Donosnost delnic dveh družb, ki kotirajo na svetovnih borzah

V nadaljevanju si poglejmo, kako bi se hipotetična naložba 10.000 $ v delnice družbe Berkshire Hathaway (BRK-A) povečevala v zadnjih petih letih (2018–2022).

Te izračune lahko opravimo s pomočjo obrazca za izračun končne vrednosti naložbe:

FV = PV * (1 + r)^n

FV = končna vrednost naložbe

PV = začetna vrednost naložbe

r = letna donosnot

n = število let

Izračunane vrednosti prikazujemo v Tabeli 1.

Na podlagi izračunov ugotovimo, da bi se vrednost naložbe 10.000 $ v delnico družbe Berkshire Hathaway od leta 2018 do leta 2022 povečala na približno 15.890 $. Naložba bi v petih letih narasla za 59 %.

Dokazali smo, da je delnica družbe Berkshire Hathaway v obdobju petih let pokazala solidno donosnost. Čeprav je bila ta v letih 2018, 2020 in 2022 nizka, je naložba v daljšem časovnem obdobju prinesla visoko skupno donosnost.

Tabela 1: Cene delnice, donosnost in vrednost hipotetične naložbe 10.000 $ v delnico družbe Berkshire Hathaway v obdobju 2018–2022

Vir: Yahoo Finance (2023c).

Slika 1 prikazuje letno donosnost delnice družbe Berkshire Hathaway in gibanje hipotetične naložbe 10.000 $ v delnice družbe Berkshire Hathaway v obdobju 2018–2022

Slika 1: Grafični prikaz letne donosnosti delnice družbe Berkshire Hathaway in gibanja hipotetične 10.000 $ naložbe v delnico družbe Berkshire Hathaway v obdobju 2018–2022

Vir: Yahoo Finance (2023c).

Poglejmo si, kako bi se hipotetična naložba 10.000 $ v delnico družbe Pershing Square Holdings, Ltd. (PSH.AS) razvijala v zadnjih petih letih (2018–2022).

Izračun donosnosti in končne vrednosti naložbe, ki smo ga naredili za delnice družbe Berkshire Hathaway, naredimo tudi za delnice družbe Pershing Square.

Izračunane vrednosti prikazujemo v Tabeli 2.

Na podlagi izračunov ugotovimo, da bi se vrednost naložbe 10.000 $ v delnice družbe Pershing Square od leta 2018 do leta 2022 kljub nekaterim letom z negativno donosnostjo povečala na približno 26.500 $. V obravnavanem petletnem obdobju bi se naložba povečala za 165 %.

Kljub dvema letoma z negativno donosnostjo je analiza razkrila dolgoročni trend rasti. Na osnovi analize ugotovimo, da kratkoročne izgube, ki vlagatelje pogosto prestrašijo, ne odražajo dolgoročnih trendov. Čeprav je delnica družbe v dveh ločenih letih utrpela negativne donosnosti, so izjemno visoke donosnosti v drugih letih več kot nadomestile te izgube, kar je privedlo do skupne rasti naložbe.

Tabela 2: Cene delnice, donosnost in vrednost hipotetične naložbe 10.000 $ v delnico družbe Pershing Square v obdobju 2018–2022

Vir: Yahoo Finance (2023f).

Čeprav je bila pot z izjemno nihajočimi donosnostmi nepredvidljiva, je dolgoročna naložbena strategija družbe Pershing Square vodila do povečanja vrednosti delnice. Sklepamo lahko, da so družbe in njene zmožnosti preživetja prilagodljive v negotovih tržnih razmerah.

Slika 2 prikazuje letno donosnost delnice družbe Pershing Square in razvoj hipotetične naložbe v vrednosti 10.000 $ v delnice družbe Pershing Square v obdobju 2018–2022.

Če povzemamo, je iz analize donosnosti delnic družb Berkshire Hathaway in Pershing Square v obdobju 2018–2022 razviden pomen dolgoročne strategije, ki kot pomembna dejavnika izpostavlja čas in potrpljenje, kar spodbuja vlagatelje, da ne spremljajo samo kratkoročnih nihanj delnic. Kljub nekaterim letom z nizko ali celo negativno donosnostjo so visoke pozitivne donosnosti v drugih letih privedle do skupne rasti hipotetične naložbe 10.000 $. Analiza kaže, da družbe, ki so pripravljene sprejeti večje tveganje, pogosto dosežejo višje donosnosti. To je bilo še posebej razvidno pri delnicah družbe Pershing Square, kjer so izjemno visoke donosnosti več kot nadomestile kratkoročne izgube. Nihanja donosnosti in končna uspešnost delnic teh družb nakazujejo, da borzni trg ne odraža vedno dejanske notranje vrednosti družbe. Kratkoročna gibanja na trgu in splošni tržni občutki lahko vodijo do cen, ki so ali nad ali pod notranjo vrednostjo podjetja. Ta dinamika od vlagateljev zahteva, da kritično presodijo vsako svojo odločitev, ne da bi slepo sledili tržnim trendom in razumejo, kako se lahko posamezne strategije in tveganja podjetij odražajo na njihovih delnicah.

Slika 2: Grafični prikaz letne donosnosti delnice družbe Pershing Square in gibanja hipotetične naložbe 10.000 $ v delnico družbe Pershing Square v obdobju 2018–2022

Vir: Yahoo Finance (2023f).

4.1.2 Povprečna donosnost delnic izbranih družb, vzajemnih skladov in indeksa S&P 500

Po analizi naložbenih strategij in donosnosti nas zdaj zanima še povprečna donosnost delnic oziroma primerjava donosnosti delnic družb in vzajemnih skladov na letni osnovi, kar je bistveno za celovito oceno naložbene uspešnosti.

Povprečna donosnost je kazalnik, ki se izračuna kot geometrijska sredina letnih donosnosti v preučevanem obdobju. Ta pristop upošteva učinek sestavljenega obrestovanja (obrestno obrestni račun) in zagotavlja bolj uravnotežen pogled na donosnost naložbe čez čas. Omogoča nam boljše in doslednejše primerjave med različnimi vzajemnimi skladi in družbami, saj upošteva tako pozitivne kot negativne donosnosti (Thakur, 2023).

Kazalnik izračunamo z naslednjim obrazcem:

Z uporabo zgornjega obrazca izračunamo letne donosnosti za naslednje delnice družb in vzajemnih skladov: Pershing Square, Berkshire Hathaway, NLB Razvita Evropa, NLB Globalni, TRIGLAV Severna Amerika, TRIGLAV Evropa in indeks S&P 500.

Med izbranimi družbami in vzajemnimi skladi so delnice družbe Pershing Square (PSH.AS) v obravnavanem petletnem obdobju dosegle daleč najvišjo povprečno letno donosnost, in sicer v višini 21,74 %. V primerjavi z indeksom S&P 500 je takšna donosnost resnično impresivna. Višja donosnost pogosto prinaša večje tveganje, kar bomo podrobneje raziskali v nadaljevanju.

Delnice družbe Berkshire Hathaway (BRK-A) so v petletnem obdobju dosegle 9,65 %-no povprečno letno donosnost, s čimer so presegle letno donosnost indeksa S&P 500. Kljub temu so delnice BRK-A močno zaostale za delnicami Pershing Square. Nižjo donosnost delnic (BRK-A) lahko pripišemo dolgoročni in konservativni strategiji družbe Berkshire Hathaway, ki se osredotoča na stabilna podjetja z močnimi poslovnimi modeli. Takšen pristop se odraža v ceni delnic, ki premagujejo trg z razmeroma majhnim tveganjem za vlagatelje. Ta strategija lahko pomeni nižje kratkoročne donose, vendar stremi k dolgoročni stabilnosti in rasti.

NLB Razvita Evropa delniški, vzajemni sklad ki se osredotoča na naložbe v uveljavljene evropske družbe in ga upravljajo NLB skladi, je v obravnavanem obdobju zabeležil povprečno letno donosnost svoje enote premoženja v višini le 2,40 %. Ta donosnost je precej nižja tako v primerjavi z delnicami družb Pershing Square in Berkshire Hathaway kot celo od povprečja donosnosti indeksa S&P 500. Na osnovi tega lahko sklepamo o manj uspešni strategiji naložb vzajemnega sklada. Nižja donosnost pa ne pomeni nujno, da je vzajemni sklad ali ta specifična naložba slaba izbira za vlagatelje. Njegova dolgoročna donosnost je močno odvisna od uspešnosti evropskega gospodarstva. V naslednjih poglavjih si bomo podrobneje ogledali njegovo stabilnost in velikost tveganja, ki ga prevzema.

NLB Globalni delniški, vzajemni sklad, ki ga upravljajo NLB skladi, je v obravnavanih petih letih realiziral povprečno letno donosnost enote premoženja v višini 5,07 % Letna donosnost je precej boljša od donosnosti vzajemnega sklada NLB Razvita Evropa, vendar še vedno ne dosega donosnosti indeksa S&P 500. Glede na podatke na njihovi spletni strani naj bi bili vzajemni sklad namenjen vlagateljem, ki želijo varčevati v dobro razpršenem globalnem delniškem portfelju, saj je močno diverzificiran. Čeprav je donosnost vzajemnega sklada NLB Globalni nižja od donosnosti indeksa S&P 500, je lahko njegova geografska in sektorska diverzifikacija privlačna za vlagatelje (NLB skladi, 2023a).

TRIGLAV Severna Amerika, vzajemni sklad, ki ga upravljajo Triglav skladi, je dosegel povprečno letno donosnost enote premoženja v višini 8,96 % zajemnemu skladu je uspelo preseči donosnost indeksa S&P 500, kljub temu pa še vedno zaostaja za donosnostjo delnic družb Berkshire Hathaway in Pershing Square. Spletna stran Triglav skladi vzajemni sklad označuje kot visoko tvegan, zato si je pomembno pogledati, kako učinkovito ustvarja vrednost glede na sprejeto tveganje (Triglav skladi, 2023b).

Vzajemni sklad TRIGLAV Evropa, ki ga upravljajo Triglav skladi, je izmed vseh obravnavanih vzajemnih skladov in delnic družb dosegel najnižjo povprečno letno donosnost enote premoženja, in sicer le v višini 1,36 %. TRIGLAV Evropa je vzajemni sklad, ki se osredotoča na naložbe v evropska podjetja. Vseeno pa se zdi, da regijska osredotočenost v obravnavanem obdobju ni prinesla želenih rezultatov. Možni razlogi za tako nizko donosnost lahko vključujejo slabšo gospodarsko uspešnost v Evropi ali neuspešno naložbeno strategijo vzajemnega sklada. Poleg tega velja ta vzajemni sklad za visoko tveganega, zato so nizke donosnosti presenetljive (Triglav skladi, 2023a).

Indeks S&P 500 v obravnavanem obdobju dosegal povprečno letno donosnost v višini 7,33 %. Indeks S&P 500 je široko uporabljen indeks delnic, ki vključuje 500 največjih podjetij, ki kotirajo na ameriških borzah. Naložbe v sklade, ki sledijo indeksu S&P 500, se pogosto štejejo za manj tvegane v primerjavi z individualnimi delnicami, saj ta indeks sestoji iz 500 različnih podjetij, kar omogoča večjo diverzifikacijo. Vendar pa je pomembno poudariti, da diverzifikacija sama po sebi ne odpravlja vseh tveganj naložb. Indeks S&P 500 je eden izmed najpogosteje uporabljenih meril za oceno donosnosti naložb in je sprejet kot dober kazalnik splošne uspešnosti trga, zato bo v tem delu diplomskega dela služil kot baza za primerjavo uspešnosti obravnavanih vzajemnih skladov in družb.

V Tabeli 3 so razvidne povprečne donosnosti delnic izbranih družb, vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov in indeksa S&P500 v zadnjem petletnem obdobju.

Tabela 3: Pregled povprečne letne donosnosti izbranih vzajemnih skladov, delnic družb in indeksa S&P 500 v obdobju 2018–2022

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023c, 2023f, 2023g).

Na Sliki 3 je podana primerjava povprečne letne donosnosti izbranih vzajemnih skladov, delnic družb in indeksa S&P 500 za zadnje petletno obdobje.

Slika 3: Grafični prikaz povprečne letne donosnosti delnic izbranih družb, vzajemnih skladov in indeksa S&P 500 v obdobju 2018–2022

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023g).

Če povzamemo, izvedena kvantitativna analiza povprečne donosnosti izbranih vzajemnih skladov in delnic izbranih družb v časovnem obdobju 2018-2022 razkriva kompleksno dinamiko, ki vpliva na donosnost. Različni dejavniki, kot so naložbena strategija, geografska osredotočenost in sprejeto tveganje, sooblikujejo donosnost. Nekatere družbe so izbrale dolgoročne strategije, kar se kaže v stabilnih donosnostih, medtem ko so druge izbrale agresivnejši pristop, ki je prinesel višje donosnosti, a tudi višje tveganje. Geografska osredotočenost je prav tako vplivala na donosnost, saj so razlike v gospodarskih razmerah in tržnih trendih v različnih regijah oblikovale priložnosti in izzive za upravljavce skladov. Višje tveganje je pogosto prineslo višje donose, a tudi večjo volatilnost, kar je bilo očitno pri izjemno visoki donosnosti delnic družbe Pershing Square.

4.2 Tveganost naložb delniških družb na svetovnih borzah in slovenskih vzajemnih skladov

V svetu naložb ni donosnosti brez tveganja. Tveganje predstavlja negotovost glede prihodnjih donosnosti naložbe in je bistveni del razumevanja in ocenjevanja naložb. V tem poglavju se osredotočimo na orodje, ki se v finančni analizi pogosto uporablja za merjenje tega tveganja: letni standardni odklon.

Letni standardni odklon meri razpršenost nabora podatkov glede na povprečno vrednost podatkov. V našem primeru s standardnim odklonom ocenjujemo relativno tveganost in volatilnost sredstev. Večji, kot je standardni odklon vrednostnih papirjev, večja je varianca med vsako ceno in povprečjem, kar kaže na večji cenovni razpon (Hargrave, 2023).

Letni standardni odklon izračunamo po naslednjem obrazcu:

xi = vrednost i točke v podatkovni bazi

 = srednja vrednost v podatkovni bazi

N = število podatkov v podatkovni bazi

Standardni odklon za indeks S&P 500 v obravnavanem obdobju 2018–2022 znaša 0,219. Ta vrednost odraža razpršenost letnih donosnosti okoli povprečja, pri čemer višja vrednost pomeni večjo volatilnost, nižja vrednost pa kaže na bolj stabilne donosnosti. V našem primeru se letne donosnosti indeksa S&P 500 v povprečju gibljejo v razponu približno 21,9 % okoli povprečne letne donosnosti.

Delnica družbe Pershing Square je v obravnavanem obdobju 2018–2022 beležila standardni odklon v višini 0,275, kar pomeni, da so se donosnosti delnic gibale z volatilnostjo približno 27,5 % okoli povprečne letne donosnosti. Delnica družbe je v obravnavanem obdobju izvedla močno nihajoče letne donosnosti, ki so se gibali med 82,5 % v letu 2020 in –12,91 % v letu 2022. Na podlagi tega lahko trdimo, da je naložba v delnico družbe Pershing Square zelo volatilna, kar na eni strani pomeni veliko verjetnost za visoke donose, na drugi strani pa večje tveganje, torej veliko verjetnost za izgubo.

Standardni odklon za delnico družbe Berkshire Hathaway v obravnavanem obdobju znaša 0,224, kar pomeni, da so se donosnosti delnice gibale z volatilnostjo približno 22,4 % okoli povprečne letne donosnosti. Ker je standardni odklon delnice družbe Berkshire Hathaway le rahlo nad standardnim odklonom S&P 500, to nakazuje na razmeroma nizko tveganje naložbe v družbo. Ko to povežemo z dejstvom, da je družba Berkshire Hathaway dosegla višje donosnosti, kot so povprečne donosnosti na kapitalskem trgu, in če upoštevamo še njeno razmeroma nizko tveganje, se naložba v delnico družbe Berkshire Hathaway pokaže kot zelo privlačna.

Standardni odklon enot premoženja vzajemnega sklada NLB Razvita Evropa Delniški je znašal 0,180, kar pomeni, da so se donosnosti vzajemnega sklada v obravnavanem obdobju gibale z volatilnostjo približno 18 % okoli povprečne letne donosnosti. Ker je ta vrednost nižja od standardnega odklona indeksa S&P 500, lahko trdimo, da je bil vzajemni sklad v tem obdobju manj volatilen. Manjša volatilnost na splošno pomeni manjše tveganje, saj vrednost naložbe manj niha.

Tudi enote premoženja vzajemnega sklada NLB Globalni Delniški so imele nižji letni standardni odklon kot indeks S&P 500. Znašal je 0,173. Ta vrednost odraža, da so se donosnosti vzajemnega sklada v obravnavanem obdobju gibale z volatilnostjo 17,3 % okoli povprečne letne donosnosti. Donosnosti niso pretirano nihale, kar je lahko privlačno za vlagatelje, ki iščejo stabilnejše naložbe. Če vključimo nizke povprečne donosnosti vzajemnega sklada (5,07 %), bi bila za vlagatelje verjetno bolj zanimiva tista naložba, ki sledi indeksu S&P 500.

Vzajemni sklad TRIGLAV Severna Amerika je beležil standardni odklon v višini 0,223. Ta vrednost odraža volatilnost donosnosti sklada, ki je bila približno 22,3 % okoli povprečne letne donosnosti. Vrednost je primerljiva s standardnim odklonom indeksa S&P 500, katerega standardni odklon je znašal 0,219, in z delnico družbe Berkshire Hathaway, katere standardni odklon je znašal 0,224. Vzajemni sklad je bil tako v smislu volatilnosti zelo podoben kapitalskemu trgu. Poleg tega je uspel realizirati rahlo višjo povprečno letno donosnost (8,96 %) kot indeks S&P 500 (7,33 %) in tako dosegel boljše rezultate kot kapitalski trg.

Standardni odklon enot premoženja vzajemnega sklada TRIGLAV Evropa je v obravnavanem obdobju znašal 0,172. Ta vrednost odraža volatilnost donosnosti vzajemnega sklada, ki je bila približno 17,2 % okoli povprečne letne donosnosti. Standardni odklon vzajemnega sklada je bil nižji od standardnega odklona indeksa S&P 500. Sklepamo lahko, da so bile njihove donosnosti stabilnejše in manj volatilne. Nizke povprečne letne donosnosti vzajemnega sklada (1,36 %) le potrjujejo nizko volatilnost.

V Tabeli 4 so prikazana tveganja naložb izbranih delnic tujih družb in slovenskih vzajemnih skladov ter indeksa S&P 500 v obravnavanem petletnem obdobju.

Tabela 4: Pregled tveganj naložb izbranih slovenskih vzajemnih skladov, delnic družb in indeksa S&P 500 v obdobju 2018–2022

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023c, 2023f, 2023g).

Slika 4 ilustrira tveganja naložb izbranih delnic tujih družb in slovenskih vzajemnih skladov v obravnavanem obdobju.

Če povzamemo, analiza standardnega odklona delnic izbranih družb in slovenskih vzajemnih skladov je omogočila vpogled v njihovo volatilnost in tveganja. Delnice družbe Pershing Square so v proučevanem obdobju izkazovale največjo volatilnost, kar je odraz visokega tveganja, a ob enem prinaša potencial za visoke donose, kar je bilo podrobno predstavljeno v prejšnjih dveh poglavjih. Nasprotno pa so vzajemni skladi NLB Razvita Evropa Delniški, NLB Globalni Delniški in TRIGLAV Evropa izkazovali nižji standardni odklon, kar nakazuje na manjše tveganje z bolj stabilnimi donosnostmi. Lahko zaključimo, da sta donosnost in tveganja sklada in delnice družbe odraz njegove izbrane naložbene strategije. Medtem ko družba Pershing Square zasleduje strategijo, ki je osredotočena na doseganje visokih donosov, kar se odraža v ceni njenih delnic, so vzajemni skladi, kot so NLB Razvita Evropa Delniški, NLB Globalni Delniški in TRIGLAV Evropa, izbrali strategijo, ki daje prednost manjšemu tveganju in stabilnejšim donosom.

Slika 4: Grafični prikaz tveganj naložb izbranih delnic družb, vzajemnih skladov in indeksa S&P 500 (2018–2022)

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023g).

4.3 Donosnost v primerjavi s tveganostjo naložb delniških družb na svetovnih borzah in slovenskih vzajemnih skladov

4.3.1 Sharpeovo razmerje

Sharpeovo razmerje (ang. Sharpe ratio) je način merjenja uspešnosti naložbe ob upoštevanju tveganja. Lahko se uporablja za ocenjevanje posameznih vrednostnih papirjev ali celotnega naložbenega portfelja. V obeh primerih velja, da je višje razmerje boljše za naložbo v smislu donosov, prilagojenih tveganju. V našem primeru Sharpeovo razmerje izračunamo za vzajemne sklade in družbe, da analiziramo, ali višji donosi, ki jih naložbe v enote premoženja vzajemnih skladov in delnic družb ponujajo, ustrezno kompenzirajo dodatno tveganje v primerjavi s tistim, ki bi ga sprejeli pri manj tveganih naložbah, kot so na primer dolgoročne ameriške državne obveznice (Fernando, 2023).

Sharpeovo razmerje izračunamo z naslednjim obrazcem (Sharpe, 1966):

Rp = letni donos

Rf = netvegana stopnja donosnosti

sp = standardni odklon

Za primerjavo si najprej poglejmo Sharpeovo razmerje za podjetja v okviru indeksa S&P 500. Razmerje je v obravnavanem obdobju znašalo 0,24. Za vsako enoto prevzetega tveganja je indeks S&P 500 pridobil 0,24 enote presežnega donosa nad netvegano obrestno mero. Višje Sharpeovo razmerje pomeni višje prilagojene donose za prevzeto tveganje, zato lahko v tem primeru trdimo, da je indeks S&P 500 nakazoval razmeroma dobro uspešnost glede na sprejeto tveganje.

Sharpeovo razmerje za delnice družbe Pershing Square je znašalo 0,71, kar je precej višje od razmerja, ki ga je dosegel indeks S&P 500. Sklepamo lahko, da je bila delnica bolje prilagojena tveganju, s čimer je ustvarila boljše rezultate v primerjavi s kapitalskim trgom. Naložba v delnice je za vsako enoto prevzetega tveganja uspela ustvariti 0,71 enote presežnega donosa. S pomočjo analize smo ugotovili, da ima naložba v delnice Pershing Square daleč najvišje povprečne donose, da je volatilna in zato bolj tvegana. Naložbena politika družbe je bila bolj tvegana, vendar jim je uspelo ta tveganja odlično obvladovati, kar jim je omogočilo ustvariti velik presežni donos. Izkazalo se je, da je bila naložba v delnice družbe Pershing Square odlična izbira za vlagatelje, ki se ne bojijo tveganja v iskanju visokih donosov.

Sharpeovo razmerje za delnico družbe Berkshire Hathaway je znašalo 0,34. Delnica je za vsako enoto prevzetega tveganja ustvarila 0,34 enote presežnih donosov. Čeprav delnica družbe ni dosegla tako visokega razmerja kot delnica Pershing Square, jim je uspelo ustvariti boljše donose glede na sprejeto tveganje v primerjavi s kapitalskim trgom (S&P 500).

Za vzajemni sklad NLB Razvita Evropa Delniški je Sharpeovo razmerje v obravnavanem časovnem obdobju znašalo komaj 0,02. To je bistveno manj, kot je Sharpeovo razmerja za indeks S&P 500. Ta vzajemni sklad je v primerjavi z drugimi vzajemnimi skladi in delnicami izbranih tujih družb ustvaril izjemno nizke donose, prilagojene glede na tveganje. Za vsako enoto tveganja, ki ga je vzajemni sklad prevzel, je ustvaril le 0,02 enoti presežnega donosa. Če upoštevamo še nizko povprečno donosnost, vzajemni sklad ni ravno privlačna izbira za vlagatelje.

Za vzajemni sklad NLB Globalni Delniški je Sharpeovo razmerje znašalo 0,17. Tako kot vzajemna sklada NLB Razvita Evropa Delniški in TRIGLAV Evropa je vzajemni sklad NLB Globalni Delniški v primerjavi z indeksom S&P 500 ustvaril nižje donose, prilagojene glede na tveganje. Za vsako enoto prevzetega tveganja je vzajemni sklad ustvaril 0,17 enote presežnega donosa nad netvegano obrestno mero. Ob upoštevanju tveganja se je obnesel slabše kot indeks S&P 500. Če upoštevamo tudi skromne donose, se na podlagi dosedanjih ugotovitev kaže, da vzajemni sklad NLB Globalni Delniški ni najboljša izbira za vlagatelje.

Vzajemni sklad TRIGLAV Severna Amerika je beležil nekoliko boljše Sharpeovo razmerje, v višini 0,31. Vzajemni sklad je v obravnavanem obdobju presegel razmerje, ki ga je dosegel indeks S&P 500. Za vsako enoto tveganja je vzajemni sklad ustvaril 0,31 enote presežnega donosa. Vzajemni sklad je uspel ustvariti razmeroma dobre donose, prilagojene velikosti tveganja, vendar je še vedno zaostajal za delnicama družb Pershing Square in Berkshire Hathaway tako po Sharpovem razmerju kot tudi po povprečni donosnosti.

Vzajemni sklad TRIGLAV Evropa je izmed vseh vzajemnih skladov in družb ustvaril najslabše Sharpeovo razmerje, ki je znašalo - 0,04. Vzajemni sklad je v obravnavanem obdobju ustvaril negativne donose, prilagojene tveganju. Vzajemni sklad Triglav Evropa je torej ustvaril nižje donose od netvegane stopnje donosnosti (gre za sistematično tveganje).

V Tabeli 5 je prikazano Sharpeovo razmerje, ki odraža velikost tveganja in donosnosti za izbrane vzajemne sklade, delnice izbranih družb in indeksa S&P 500.

Tabela 5: Prikaz Sharpeovega razmerja za delnice izbranih družb, vzajemne sklade in indeks S&P 500 v obdobju 2018–2022

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023c, 2023f, 2023g)

Slika 5 vizualizira Sharpeova razmerja, kot so prikazana v Tabeli 5, in predstavlja razmerje med donosom in tveganjem za izbrane vzajemne sklade in družbe.

Slika 5: Prikaz Sharpeovega razmerja za delnice izbranih družb, vzajemne sklade in indeks S&P 500

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023g).

Če povzamemo, analiza Sharpeovega razmerja za delnice izbranih družb, vzajemne sklade in indeks S&P 500 je ponudila temeljit vpogled v njihovo donosnost v odnosu do prevzetega tveganja. Razlike v razmerjih so pokazale jasno ločnico med posameznimi naložbenimi strategijami vzajemnih skladov in družb. Delnice družbe Pershing Square so se izkazale za najuspešnejše v smislu doseganja donosov, prilagojenih tveganju, medtem ko so nekateri vzajemni skladi, kot je TRIGLAV Evropa, pokazali manj ugodne rezultate. Različne strategije upravljanja naložb, od bolj dinamičnih do konservativnejših, odražajo različna tveganja in donose. Z vidika vlagatelja, ki išče optimalno kombinacijo donosnosti in tveganja, ta analiza pomaga prepoznati potencialne priložnosti in pasti znotraj razpoložljivih naložbenih možnosti.

4.3.2 Simulacija Monte Carlo

Simulacija Monte Carlo je raziskovalna metoda, ki se uporablja za razumevanje vpliva tveganja in negotovosti v modelih napovedovanja. Opira se na naključno vzorčenje, s katerim generiramo številčne rezultate in s katerimi simuliramo razpon možnih rezultatov za negotov dogodek. Simulacija Monte Carlo je uporabna, ker omogoča ocenjevanje tveganj in verjetnosti na osnovi empiričnih podatkov in naključnega vzorčenja, kar je mnogokrat bolj realistično kot uporaba fiksnih predpostavk o prihodnjih donosih in tveganjih (Kenton, 2023).

Rezultati simulacije Monte Carlo niso popolnoma natančni. Prikazani izidi so zgolj simulirani in ne predstavljajo točno napovedanih rezultatov, temveč služijo kot orodje za oceno različnih možnih scenarijev. Prav tako simulacija Monte Carlo predvideva konstantne donose, kar v resnici ne velja. Trgi se odzivajo na različne ekonomske, politične in druge dogodke, kar pomeni, da so donosi volatilni. Prikazani rezultati torej ne zagotavljajo natančnih vrednosti, ki naj bi jih ustvarila naložba, temveč dajejo približek. Uporaba simulacije Monte Carlo nam omogoča, da ocenimo potencialne rezultate naložbe in da se bolje pripravimo na prevzem morebitnih tveganj (Kenton, 2023).

V našem primeru izvedemo simulacijo Monte Carlo, pri čemer upoštevamo letni vložek v višini 6.000 $ v obdobju 40 let (2022–2062). S tem vložkom modeliramo redno letno vlaganje ali vplačilo v naložbo ali portfelj. V simulaciji opravimo 10.000 scenarijev za vsako delnico izbrane družbe in enoto premoženja vzajemnega sklada, da lahko ocenimo široko paleto potencialnih rezultatov.

Tako si poglejmo za primer simulacijo Monte Carlo za indeks S&P 500.

Upoštevamo podatke, ki jih prikazuje Tabela 6.

Tabela 6: Osnovni parametri naložbene simulacije za indeks S&P 500

Vir: Yahoo Finance (2023g).

Iz teh podatkov lahko izračunamo statistične kazalce končne vrednosti naložbe, prikazane v Tabeli 7.

Tabela 7: Statistični kazalci končne vrednosti naložbe v indeks S&P 500

Vir: Yahoo Finance (2023g)

S pomočjo predstavljenih podatkov naredimo simulacijo Monte Carlo za indeks S&P 500, kar prikazuje Tabela 8.

Tabela 8: Simulacija Monte Carlo za indeks S&P 500, ki prikazuje različne percentilne vrednosti končne vrednosti naložbe in pripadajoče verjetnosti

Vir: Yahoo Finance (2023g).

Podobno, po enakih korakih smo naredili simulacijo Monte Carlo še za vse druge naložbe v delnice izbranih družb, ki kotirajo na svetovnih borzah in za izbrane slovenske vzajemne sklade.

Pri analizi končnih vrednosti dolgoročnih naložbenih strategij, ki vključujejo letne naložbe v višini 6.000 $ v izbrane vrednosti premoženja vzajemnih skladov ali delnic v obdobju 40 let, opazimo značilne vzorce, ki jih prikazuje Tabela 9.

Tabela 9: Združeni rezultati simulacije Monte Carlo za izbrane vzajemne sklade, delnice družb in indeks S&P 500 [6]

v $

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023c, 2023f, 2023g).

Delnica PSH.AS konsekventno izkazuje najvišje vrednosti, ki segajo od 3.934.025 $ na 5. percentilu do neverjetnih 326.300.383 $ na 95. percentilu. Delnica BRK‑A se lahko pohvali z vrednostmi, ki dosežejo od 290.724 $ na 5. percentilu do 8.812.753 $ na 95. percentilu. Indeks S&P 500, ki je široko priznan kot odsev splošnega zdravja ameriškega borznega trga, zagotavlja vrednosti, ki segajo od 183.454 $ na 5. percentilu do 4.384.542 $ na 95. percentilu. Vzajemni sklad TRIGLAV Severna Amerika kaže široko razpršenost s končnimi vrednostmi naložbe med 250.877 $ na 5. percentilu in 7.260.077 $ na 95. percentilu.

Na drugi strani spektra so vzajemni skladi, kot so NLB Razvita Evropa, NLB Globalni in TRIGLAV Evropa, ki kažejo na bolj stabilno in uravnoteženo končno vrednost naložb z manjšimi razlikami med vrednostmi na 5. in 95. percentilu.

Simulacija Monte Carlo je razkrila dinamiko dolgoročnih naložb v delnice izbranih družb in vzajemne sklade. Namreč, tisti, ki so se odločili za dolgoročno investiranje, so pridobili koristi ne glede na kratkoročna nihanja. Dolgoročni pristop je kapitalu omogočil, da se razvija in raste, ne da bi bila naložba izpostavljena trenutnim tržnim odzivom. Simulacija potrjuje dejstvo, da sta čas in potrpljenje bistvena dejavnika pri gradnji uspešnega naložbenega portfelja in podkrepi miselnost, da dolgoročno gledano potrpljenje pri naložbah pogosto prinaša stabilnejše in bolj pozitivne rezultate.

Odlično se vidijo tudi razlike v naložbeni strategiji. Delnica družbe Pershing Square je prikazala visoke končne vrednosti naložbe. Družba zasleduje agresivnejšo strategijo, ki je usmerjena v iskanje visokih donosov, pogosto z večjim tveganjem. Po drugi strani pa je družba Berkshire Hathaway, znana po konservativni strategiji z osredotočanjem na dolgoročno vrednost, izkazala nižje, a še vedno visoke končne vrednosti naložbe. Vzajemni skladi TRIGLAV Evropa, NLB Razvita Evropa Delniški in NLB Globalni Delniški so prikazali nižje končne vrednosti naložb, kar odraža drugačen pristop k naložbeni strategiji.

4.3.3 Model CAPM

Model CAPM (ang. capital asset pricing model) so pred 60 leti razvili Nobelovi nagrajenci William Sharpe, Harry Markowitz in Merton Miller. Model je idealizirani prikaz, kako finančni trgi vrednotijo vrednostne papirje. S tem določajo pričakovane donose kapitalskih naložb, pri čemer upoštevajo tveganje, merjeno s standardnim odklonom. Model CAPM pravi, da bolj, kot je delnica tvegana, večji je njen pričakovani donos. Špekulativne delnice naj bi imele zato večjo potencialno donosnost (Marotta, 2012)

Model CAPM predstavimo z naslednjim obrazcem (Sharpe, 1964):

ER_i = pričakovana stopnja donosnosti naložbe

R_f = netvegana stopnja donosnosti

b_i = beta naložbe

(ER_m – R_f ) = premija za tržno tveganje

Občutljivost delnice na volatilnem trgu imenujemo »beta«. Beta delnice meri gibanje vrednosti določene naložbe v primerjavi z gibanjem indeksa S&P 500. Ko bo borza rasla, se bo delnica z beta 4,0 povečala s štirikratno tržno premijo, vendar se bo tudi znižala štirikrat toliko, ko bo trg padal. Ker trg zgodovinsko raste, ima ta delnica višji pričakovani donos. Delnica z beta 0,5 bo manj volatilna in bo imela nižjo pričakovano donosnost. Za naš izračun modela CAPM najprej izračunamo beto s pomočjo zgodovinskih dnevnih tečajev delnic družb v obdobju petih let (2018–2022). Posamezne delnice tem trendom ne sledijo natančno. Bolj ko imamo razpršen portfelj delnic in dlje ko investiramo v trge, bolj naj bi delnice sledile tržnim povprečjem (Marotta, 2012).

V tabeli 10 prikazujemo rezultate modela CAPM.

Beta koeficient za družbo Pershing Square (PSH.AS) znaša 0,97. Donosnost delnice te družbe se giblje skladno z gibanjem donosnosti kapitalskega trga, ki ga v našem primeru predstavlja indeks S&P 500. Model CAPM pokaže najvišjo pričakovano donosnost med obravnavanimi vzajemnimi skladi in delnicami v višini 8,8 %.

Tabela 10: Prikaz Beta in CAPM vrednosti za izbrane vzajemne sklade, delnice družb in indeks S&P 500

Vir: NLB skladi (2023b), Triglav skladi (2023c), Yahoo Finance (2023c, 2023f).

Prikazana pričakovana donosnost močno zaostaja za izračunano povprečno letno donosnostjo delnice družbe, ki je v zadnjih petih letih znašala 21,74 %. Model CAPM upošteva sistematično tveganje, ki je merjeno z beto, ne pa tudi nesistematičnega tveganja ali posebnih značilnosti naložb in njihovega upravljanja (Kenton, 2023). Delnica družbe je imela visok povprečni standardni odklon (27,5 %), ki ga model CAPM ne upošteva. Izjemno visoka povprečna letna donosnost v zadnjih petih letih je lahko torej posledica nesistematičnega tveganja in drugih dejavnikov, zaradi česar prihodnja donosnost, prikazana z modelom CAPM za delnico družbe PSH.AS, morda ni najbolj realna. Poleg tega model CAPM predpostavlja, da so finančni trgi popolnoma racionalni in učinkoviti in so zato vse informacije takoj in v celoti vključene v cene naložb (Kenton, 2023). Družba Pershing Square izkorišča neracionalnosti trga vključno z iracionalnim obnašanjem drugih vlagateljev, zamudami pri vključevanju informacij v cene delnic in drugimi oblikami tržne neučinkovitosti. Model CAPM zato ne more natančno oceniti prihodnje donosnosti delnice družbe PSH.AS, saj družba deluje ravno na način, ki ga model CAPM ne upošteva.

Beta za družbo Berkshire Hathaway (BRK-A) znaša 0,87. Donosnost delnice je torej nekoliko manj občutljiva na gibanje trga kot indeks S&P 500. Po modelu CAPM lahko pričakujemo letno donosnost v višini 8,4 %.

Podobno kot družba Pershing Square tudi družba Berkshire Hathaway izkorišča neracionalnosti trga. Model CAPM ne upošteva posebnosti strategije družbe Berkshire Hathaway, zato model ne more biti popolnoma zanesljiv in lahko podceni pričakovane donosnosti. Prav tako je naložbena politika družbe Berkshire Hathaway močno diverzificirana. Visoka stopnja diverzifikacije v določenih primerih privede do nižje beta vrednosti delnice družbe, kar posledično zmanjšuje pričakovano donosnost delnice po modelu CAPM (Kenton, 2023).

NLB Razvita Evropanvestira predvsem v razvito Evropo z delom sredstev, namenjenim tudi razvijajočim se evropskim trgom (NLB skladi, 2023c).

Beta za enoto premoženja vzajemnega sklada znaša 0,63, kar pomeni, da donosnost vzajemnega sklada ni tako močno povezana s splošnim gibanjem na trgu. Ob uporabi modela CAPM lahko sklepamo, da bi lahko bila pričakovana donosnost 7,3 %.

NLB Globalni Delniški – vzajemni sklad, ki ga upravlja družba NLB skladi, investira globalno z osredotočenostjo na razvite trge, občasno pa vključuje tudi naložbe v razvijajoče se trge (NLB skladi, 2023a).

Zgodovinski dnevni tečaji enot premoženja vzajemnega sklada kažejo beta vrednost 0,46. Donosnost vzajemnega sklada lahko torej sledi gibanju trga kot indeks S&P 500. Na podlagi modela CAPM bi pričakovali donosnost v višini 6,6 %.

TRIGLAV Severna Amerika – vzajemni sklad, ki ga upravlja družba Triglav skladi, investira v delnice največjih podjetij Severne Amerike (Triglav skladi, 2023b).

Enota premoženja vzajemnega sklada ima beta koeficient 0,40. Donosnost vzajemnega sklada manj sledi gibanju trga kot indeks S&P 500. Skladno z modelom CAPM bi lahko pričakovali donosnost v višini 6,3 %.

TRIGLAV Evropa – vzajemni sklad, ki ga upravlja družba Triglav skladi, investira v delnice uveljavljenih evropskih podjetij (Triglav skladi, 2023a).

Beta vrednost enote premoženja znaša 0,54, kar kaže na to, da je donosnost vzajemnega sklada manj občutljiva na gibanje trga kot indeks S&P 500. Po modelu CAPM lahko pričakujemo letno donosnost v višini 7 %.

V zaključku tega poglavja lahko zapišemo, da je model CAPM uporaben in učinkovit za razumevanje tveganj in donosnosti v kontekstu sistematičnega tržnega tveganja. Vendar pa je njegova uporaba najboljša v kombinaciji z drugimi orodji in analitičnimi pristopi, ki lahko bolje zajamejo kompleksnost in dinamiko posameznih naložb. To poglavje podaja vpogled v koristi in omejitve modela CAPM, hkrati pa je pomembno tudi za razumevanje celotne slike pri ocenjevanju naložbenih priložnosti.

5 Zaključek

V raziskavi smo podrobno preučili naložbene strategije treh globalno priznanih uspešnih vlagateljev Warrena Buffetta, Billa Ackmana in Chamatha Palihapitiye in jih primerjali z naložbenimi strategijami slovenskih vzajemnih skladov in kapitalskim trgom. Preverjali smo štiri raziskovalne hipoteze.

Raziskava kaže, da lahko zmožnost spremljanja in ocenjevanja notranje vrednosti podjetja vodi do izjemnih donosov. S pomočjo temeljne analize so Buffett, Ackman in Palihapitiya našli podcenjena podjetja, vanje investirali in zaslužili s povečanjem njihove tržne vrednosti. Potrdimo prvo hipotezo H1: Pravilno ocenjevanje in spremljanje notranje vrednosti podjetja v prihodnosti omogoča nadpovprečne donose naložb.

Finančna analiza je potrdila dejstvo, da sta donosnost in tveganje kapitalskega sklada odraz njegove izbrane strategije. Izkazalo se je, da sposobnost družb Pershing Square in Berkshire Hathaway za doseganje nadpovprečnih donosov delno izhaja tudi iz sprejemanja večjih tveganj, ki sta jih obe družbi uravnavali z diferenciacijo naložb. NLB skladi so sledili konservativnejšim strategijam, zato so ustvarjali nižje, a stabilnejše donose. Sharpeovo razmerje je pokazalo, kako pomembno je upravljanje s tveganjem. Družbi Pershing Square in Berkshire Hathaway lahko sprejemata večje tveganje, saj znata z le-tem bolje upravljati, medtem ko na primer NLB skladi ustvarjajo razmeroma nizke donose na enoto sprejetega tveganja. Potrdimo drugo hipotezo H2: Donosnost in tveganje sklada sta odraz njegove izbrane naložbene strategije. Skladi, ki so pripravljeni sprejeti večje tveganje, pogosto ciljajo na višje donose, medtem ko se bolj konservativni skladi osredotočajo na doseganje stabilnejših, a nižjih donosov.

Čas in potrpljenje sta pri investiranju izjemno pomembna. Vsi trije vlagatelji dobro razumejo, da je treba imeti za doseganje resnično velikih donosov strateški, dolgoročni pogled na naložbe. Takšno razmišljanje se odraža v njihovemu pristopu, da ne kupujejo zgolj delnic, ampak vidijo sebe kot lastnike podjetij. Osredotočeni so na dolgoročno uspešnost podjetja in ne na kratkoročna nihanja trga, kar lahko pripomore k stabilnejšim in potencialno višjim donosom na dolgi rok. Opozarjajo, da kratkoročni pogled vodi v izjemno tvegane špekulativne naložbe, kar potrjuje tretjo hipotezo H3: Najpomembnejša dejavnika v investiranju sta čas in potrpljenje.

Mnenja glede natančnosti tržnih vrednosti delnic v finančnem svetu ostajajo deljena. Nekateri finančni strokovnjaki verjamejo, da trgi vedno odražajo vse razpoložljive informacije skladno s hipotezo učinkovitega trga, ki trdi, da je nemogoče dosledno ustvarjati nadpovprečne donose. Kljub temu lahko zapišemo, da so Buffett, Ackman in Palihapitiya s svojim dobrim razumevanjem posameznih podjetij in odličnim poznavanjem delovanja borznega trga uspeli dobro identificirati naložbene priložnosti. Nadpovprečni donosi so se ustvarili šele po nekaj letih, dokler ni trg prepoznal potenciala in vrednosti teh podjetij. Četrto hipotezo delno potrdimo H4: Borzni trg ne odraža vedno realne vrednosti posameznega podjetja, zato je pomembna kritična presoja vsake odločitve in ne slepo sledenje tržnim trendom.

Področje raziskovanja je omejeno na tri globalno priznane vlagatelje in slovenske vzajemne sklade, kar ne odraža celotne slike globalnega naložbenega prostora. Izpostavimo tudi omejitev dostopnosti do popolnih informacij glede predstavljenih strategij in morebitno pristranskost v interpretaciji njihove uspešnosti. Dodatne omejitve vključujejo pomanjkanje kvantitativne analize, ki bi lahko bolje kvantificirala uspešnost strategij, časovne omejitve pa preprečujejo izdelavo popolne ocene dolgoročne uspešnosti in trajnosti teh strategij. Prav tako poudarjamo, da naša analiza donosnosti in tveganj ne zajema vseh relevantnih dejavnikov, kot so makroekonomski pogoji in pogoji regulatorjev. Te omejitve moramo vsekakor upoštevati pri tolmačenju predstavljenih ugotovitev našega proučevanja.

V prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti še druge znane vlagatelje. Zanimivo bi bilo vključiti vlagatelje z različnimi pogledi in pristopi pri sprejemanju njihovih naložbenih odločitev ter preučiti, kako se njihove strategije obnesejo v različnih tržnih pogojih.

Smiselno bi bilo analizirati tudi vzroke, zakaj slovenski vzajemni skladi ne dosegajo donosov, ki bi bili bliže donosom vlagateljev, ki jih predstavljamo v tem prispevku. Cilj bi bil ugotoviti, ali obstajajo specifični tržni ali regulatorni dejavniki, ki s svojimi omejitvami vplivajo na donosnost slovenskih vzajemnih skladov. Raziskava bi lahko vključila tudi analizo naložbenih pristopov, ki jih uporabljajo slovenski vzajemni skladi.

6 Literatura in viri

1. [Saïd Business School, University of Oxford]. (2013, 5. november). Bill Ackman: Pershing Square, hedge funds & learning from your mistakes [Video mapa]. Pridobljeno s https://www.youtube.com/watch?v=Lnh0TmyVG9A
2. Allaire, Y. in Dauphin, F. (2016). Pershing Square, Ackman and CP Rail: A Case of Successful “Activism”? Pridobljeno s https://igopp.org/wp-content/uploads/2017/01/
   IGOPP-Allaire-and-Dauphin-CP-Case-November-28-2016-SSRN.pdf
3. Bachelier, L., Davis, M. & Etheridge, A. (2007). Louis Bachelier's Theory of Speculation: The Origins of Modern Finance. Princeton: Princeton University Press. https://doi.org/10.1515/9781400829309
4. Buffett, W. E. (1984). The Superinvestors of Graham-and-Doddsville. Hermes: The Columbia Business School Magazine, fall, 4–15. Pridobljenohttps://www8.gsb.columbia.edu/sites/valueinvesting/files/files/Buffett1984.pdf
5. Buffett, W. E. (1985). Berkshire Hathaway Inc. Pridobljeno s https://www.berkshirehathaway.com/letters/1984.html
6. Buffett, W. E. (1988). Chairman's letter. Pridobljeno s https://www.berkshirehathaway.com/letters/1988.html
7. Buffett, W. E. (2013). Berkshire Hathaway Inc. Pridobljeno s https://www.berkshirehathaway.com/letters/2012ltr.pdf
8. Buffett, W. E. (2014). Shareholder Letter. Pridobljeno s https://www.berkshirehathaway.com/letters/2013ltr.pdf
9. Bukvič, V. (2024). Strateške investicije v luči njihove dinamike in financiranja: primer slovenskih podjetij v obdobju 2010 do 2017 = Strategic investments in the light of their dynamisc and finanancing: an exsample of Slovenian companies in the period from 2010 to 2017. Poslovodno računovodstvo. [Spletna izd.]. 2024, letn. 17, št. 1, str. 153-218.
10. Canadian Pacific. (2012). Canadian Pacific Annual Report 2011. Pridobljeno s https://s21.q4cdn.com/736796105/files/doc_financials/Annual-Report/2011/cp-ar-2011.pdf
11. Canadian Pacific. (2015). CP's value proposition. Pridobljeno s https://s21.q4cdn.com/
    736796105/files/doc_presentations/cp-proposal-december-8.pdf
12. Canadian Pacific. (2016). CP works: annual report 2015. Pridobljeno s https://s21.q4cdn.com/736796105/files/doc_financials/Annual-Report/cp-ar-2015.pdf
13. Chang, S. (2019). Billionaire Bill Ackman Dumps Herbalife, Ending 5-Year War Betting Against It. Pridobljeno s https://www.investopedia.com/news/billionaire-bill-ackman-dumps-herbalife-ending-5year-war-betting-against-it/
14. Cootner, P. H. (1964). The random character of stock market prices. (No Title).
15. Dallas, L. L., Bainbridge, S. M. in Bohinc, R. (2001). Direktorski odbor in delničarski aktivizem v ZDA in Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
16. Dinner, J. (2023). Who is Virgin Galactic and what do they do? Pridobljeno s https://www.space.com/18993-virgin-galactic.html
17. Dong, T. (2022). Canadian Pacific Railway (TSX:CP): A Top Wide-Moat Stock to Buy and Hold Forever. Pridobljeno s https://www.fool.ca/2022/06/29/canadian-pacific-railway-tsxcp-a-top-wide-moat-stock-to-buy-and-hold-forever/
18. Downey, L. (2023). Efficient Market Hypothesis (EMH): Definition and Critique. Pridobljeno s https://www.investopedia.com/terms/e/efficientmarkethypothesis.asp
19. Dure, E. (2023). Chamath Palihapitiya: Early Life, Education, Personal Life. Pridobljeno s https://www.investopedia.com/who-is-chamath-palihapitiya-5105271
20. Fama, E. F. (1970). Efficient capital markets. Journal of finance, 25(2), 383-417.
21. Fama, E. F. (1991). Efficient capital markets: II. The journal of finance, 46(5), 1575-1617.
22. Fernando, J. (2023). Sharpe Ratio: Definition, Formula, and Examples. Pridobljeno s https://www.investopedia.com/terms/s/sharperatio.asp
23. Graham, B., & McGowan, B. (2005). The intelligent investor. New York: Harper Collins.
24. Greenblatt, J. (2010). The Little Book That Still Beats The Market. New Yersey: John Wiley & Sons.
25. Greenslade, R. (2014). Warren Buffett says farewell to the Washington Post in £737m sell-off deal. Pridobljeno s https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/mar/13/
    washington-post-warrenbuffett#:~:text=9%20years%20old-,Warren%20Buffett%20says%20farewell%20to%20the%20Washington,%C2%A3737m%20sell%2Doff%20deal&text=Warren%20Buffett%20is%20to%20end,Holdings%2C%20the%20
26. Hagstrom, R. G. (1999). The Warren Buffett Portfolio: Mastering the Power of the Focus Investment Strategy. New Jersey: John Wiley & Sons.
27. Hagstrom, R. G. (2014). The Warren Buffett Way (3rd ed.). New Jersey: John Wiley & Sons.
28. Hargrave, M. (2023). Standard Deviation Formula and Uses vs. Variance. Pridobljeno s https://www.investopedia.com/terms/s/standarddeviation.asp
29. Kenton, W. (2023). Capital Asset Pricing Model (CAPM) and Assumptions Explained. Pridobljeno s https://www.investopedia.com/terms/c/capm.asp
30. Klarman, S. A. (1999). Why Value Investors Are Different. Pridobljeno s https://www.barrons.com/articles/SB918877044971819500
31. Marotta, D. J. (2012). CAPM: The First Factor Of Investing. Pridobljeno s https://seekingalpha.com/article/444721-capm-the-first-factor-of-investing
32. Nagar, A. (2022). Behaviour is the secret of success in market: Chamath Palihapitiya. Pridobljeno s https://economictimes.indiatimes.com/markets/stocks/news/behaviour-is-the-secret-of-success-in-market-palihapitiya/articleshow/89843884.cms?from=mdr#
33. NLB Skladi. (2023a). NLB Skladi: Globalni delniški. Pridobljeno s https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/globalni-delniski#investira-nalozba_delnice
34. NLB Skladi. (2023b). Podskladi krovnega sklada NLB Skladi. Pridobljeno s https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi
35. NLB Skladi. (2023c). Razvita Evropa delniški. Pridobljeno s https://www.nlbskladi.si/skladi/podskladi/razvita-evropa-delniski
36. Peternel, E. (2023). Naložbene strategije nekaterih najuspešnejših vlagateljev svetovnih borz in primerjava njihove donosnosti s slovenskimi skladi[Diplomsko delo, E. Peternel]. Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij. https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=9948
37. Sharpe, W. F. (1966). Capital asset prices: a theory of market equilibrium under conditions of risk. The journal of finance, 19(3), 425–442.
38. Sheetz, M. (2020). Virgin Galactic Chairman Palihapitiya says stock isn’t a bubble, points to $2.4 billion ‘pipeline’. Pridobljeno s https://www.cnbc.com/2020/02/26/virgin-galactic-chairman-doesnt-think-spce-stock-is-a-bubble.html
39. Sheetz, M. (2021). Virgin Galactic drops 10% after chairman Chamath Palihapitiya dumps his $213 million personal stake. Pridobljeno s https://www.cnbc.com/2021/03/05/chamath-palihapitiya-sells-virgin-galactic-spce-stake.html
40. Tenorio, E. M. (2021). Bill Ackman’s biography: What is his investment style? Pridobljeno s https://www.bbva.ch/en/news/bill-ackmans-biography-what-is-his-investment-style/
41. Thakur, M. (2023). Annual Return Formula. Pridobljeno s https://www.educba.com/
    annual-return-formula/
42. The Global Fund (2018). Risk Appetite Framework. Board Approved GP/B39/DP11.
43. Triglav skladi. (2023a). Triglav Evropa. Pridobljeno s https://www.triglavskladi.si/
    poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-evropa/
44. Triglav skladi. (2023b). Triglav Severna Amerika. Pridobljeno s https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/triglav-severna-amerika/
45. Triglav skladi. (2023c). Vzajemni skladi in naložbene kombinacije. Pridobljeno s https://www.triglavskladi.si/poskrbite-za-svoje-premozenje/nalozbeni-skladi/
46. United States Securities and Exchange Commission (USSEC). (2019). Form 10-K: Annual report pursuant to section 13 or 15(d) of the securities and exchange act of 1934: general instructions. Pridobljeno s https://www.sec.gov/files/form10-k.pdf
47. Virgin Galactic. (2019). Virgin Galactic completes merger with Social Capital Hedosophia, creating the world's first and only publicly traded commercial human spaceflight company. Pridobljeno s https://investors.virgingalactic.com/news/news-details/2019/Virgin-Galactic-Completes-Merger-with-Social-Capital-Hedosophia-Creating-the-Worlds-First-and-Only-Publicly-Traded-Commercial-Human-Spaceflight-Company/default.aspx
48. Virgin Galactic. (2022a). Virgin Galactic announces board changes. Pridobljeno s https://investors.virgingalactic.com/news/news-details/2022/Virgin-Galactic-Announces-Board-Changes/default.aspx
49. Virgin Galactic. (2022b). Virgin Galactic Holdings Inc. (SPCE) Q4 2021 – earnings call transcript. Pridobljeno s https://news.alphastreet.com/virgin-galactic-holdings-inc-spce-q4-2021-earnings-call-transcript/
50. Virgin Galactic. (2023). Virgin Galactic announces first quarter 2023 financial results and provides business update. Pridobljeno s https://investors.virgingalactic.com/news/news-details/2023/Virgin-Galactic-Announces-First-Quarter-2023-Financial-Results-And-Provides-Business-Update/default.aspx
51. Yahoo Finance. (2023a). Abercrombie & Fitch Co. (ANF). Pridobljeno s https://finance.yahoo.com/quote/ANF?p=ANF&.tsrc=fin-srch&guccounter=1
52. Yahoo Finance. (2023b). Apple Inc. (AAPL). Pridobljeno s https://finance.yahoo.com/
    quote/AAPL?p=AAPL&.tsrc=fin-srch
53. Yahoo Finance. (2023c). Berkshire Hathaway Inc. (BRK-A). Pridobljeno s https://finance.yahoo.com/quote/BRK-A?p=BRK-A
54. Yahoo Finance. (2023d). General Electric Company (GE). Pridobljeno s https://finance.yahoo.com/quote/GE?p=GE&.tsrc=fin-srch
55. Yahoo Finance. (2023e). International Business Machines Corporation (IBM). Pridobljeno s https://finance.yahoo.com/quote/IBM?p=IBM&.tsrc=fin-srch
56. Yahoo Finance. (2023f). Pershing Square Holdings, Ltd. (PSH.AS). Pridobljeno s https://finance.yahoo.com/quote/PSH.AS?p=PSH.AS&.tsrc=fin-srch
57. Yahoo Finance. (2023g). SPDR S&P 500 ETF Trust (SPY). Pridobljeno s https://finance.yahoo.com/quote/SPY?p=SPY&.tsrc=fin-srch

O avtorju:

¹ Ema Peternel je diplomirana ekonomistka in študentka magistrskega študija smeri Bančni in finančni management na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
² Dr. Vladimir Bukvič je preizkušeni poslovni finančnik (licenco mu je podelil Slovenski inštitut za revizijo), certificirani poslovodni računovodja (licenco mu je podelil Inštitut za poslovodno računovodstvo, Ljubljana). 17 let je bil CFO v velikem slovenskem podjetju v avtomobilski industriji. Je habilitirani docent za finance na GEA College – Fakulteti za podjetništvo v Ljubljani, docent na Visoki šoli za računovodstvo in finance v Ljubljani in na Visokošolskem središču ERUDIO v Ljubljani. Je direktor svetovalne firme MILIEU, d. o. o., Celje. Je svetovalec za management consulting (licenca CEGOS Paris), svetovalec za podjetništvo (licenca Ministrstva za gospodarstvo), vodilni ocenjevalec za poslovno odličnost (licenca Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in certifikat ECAT za model EFQM), višji raziskovalec ter avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov. Vladimir Bukvič je idejni oče in generalni sekretar Kluba podjetnikov ZLATOROG Celje.

Opombe:

[1] G. Trg je alegorija, ki jo je ustvaril vlagatelj Benjamin Graham, da bi opisal iracionalne lastnosti trga in povzel tveganja sledenja množici. G. Trg je bil prvič predstavljen v njegovi knjigi The Intelligent Investor.

[2] »Shorting« ali prodaja na kratko je tehnika trgovanja, pri kateri vlagatelj proda vrednostni papir in ga namerava kupiti pozneje. Strategija se uporablja, ko vlagatelj pričakuje, da bo cena delnice padla. Vlagatelj si izposodi delnice od investicijske banke ali druge finančne institucije, pri čemer plača provizijo za izposojo delnic, medtem ko obstaja kratka pozicija.

[3] Mrežni marketing (MLM) je zakonita poslovna strategija, ki jo nekatera podjetja uporabljajo za neposredno prodajo izdelkov in storitev. Sistem spodbuja člane, naj promovirajo posel in privabijo druge posameznike v sistem. Člani na vseh ravneh prejmejo neko vrstoprovizije, kar pomeni, da več kot je slojev, več denarja lahko ljudje zaslužijo. Ključna dejavnost MLM je prodaja izdelkov in ne rekrutiranje.

[4] Piramidni sistemi so finančne sheme, ki temeljijo na rekrutaciji naraščajočega števila udeležencev. V takšnih sistemih večina zaslužka izhaja iz pridobivanja novih članov in ne iz prodaje proizvodov ali storitev. Finančna korist se premika od spodnje ravni do vrha piramide, kar pomeni, da ljudje na višjih ravneh zaslužijo več kot tisti na nižjih ravneh. Ko zmanjka ljudi za rekrutiranje, se sistem podere.

[5] Podjetja, ustanovljena izključno z namenom prevzema enega ali več zasebnih podjetij, da jim pomagajo na poti do javne kotacije brez IPO.

[6] Distribucije so asimetrične v desno (ang. right-skewed) z visokim koeficientom asimetrije (ang. skewness). Asimetrija močno vpliva na povprečne vrednosti in standardni odklon.

Distribucije imajo visok koeficient sploščenosti (ang. kurtosis). Porazdelitve zaznamuje leptokurtična oblika (ang. leptokurtosis), z večjo koncentracijo vrednosti blizu sredine in ekstremnih vrednosti na repih distribucije.