TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Civilnopravna družbena pogodba oz. družba nista urejeni v naših predpisih, zato je potrebno zanjo uporabiti pravna pravila ODZ, in sicer njegovega sedemindvajsetega poglavja - pogodba o skupnosti imovine. Bistvena značilnost družbene pogodbe je sodelovanje dveh ali več oseb z določenim namenom (paragraf 1175 ODZ).

Za ustanovitev družbe ni potrebna kakšna oblika, razen v primerih, če se pogodbeni stranki oz. stranke dogovorijo, da vlagata v družbo ali vse sedanje ali vse bodoče premoženje (paragraf 1178 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo. Pogodba je lahko torej ustna, ni pa nujna niti ta, saj je lahko sklenjena celo s konkludentnimi dejanji. Najmanj za slednje pa je šlo med strankama, saj toženec sam priznava, da je tožnik vložil svoj kapital in delo, ko ni več delal, pa je hodil po denar, denar - dobiček pa mu je izplačeval.

Pravna pravila tudi ne predpisujejo, da bi se morala družba manifestirati navzven, niti ne, če bi šlo za tiho družabništvo, da mora biti to kje zapisano. Družbenosti razmerja med strankama ne jemlje niti dejstvo, da je bil toženec sam podpisnik najemnih pogodb in nosilec obrti, saj je v družbah možno različno sodelovanje (samo stvarni ali denarni vložki, trud, kombinacija obeh ipd.). Celo za solastniška razmerja med družbeniki ni nujno, da so sploh ali v pravilnem deležu, če gre za nepremičnine, izkazana v zemljiški knjigi. Skratka, te družbe naše pravo ne prepoveduje.

Smisel družbe je, da traja toliko časa, za kolikor sta se stranki dogovorili. Seveda je mogoče pogodbo tudi odpovedati pred dogovorjenim koncem, vendar spričo zaupne narave družbe in dolžnosti zvestobe družbenikov pogodbe ni mogoče razvezati ob nepravem času (paragraf 1212 ODZ), za kar gotovo gre v primerih, ko družba uspeva. Nemoralno in nedopustno bi bilo, da bi družbenik v času uspeha družbe odpovedal družbeno pogodbo in tako izključil drugega družbenika od dohodkov, ki jih prinaša skupno uresničeni projekt. Možna je sicer izključitev družbenika zaradi njegovega nesodelovanja, če je bilo dogovorjeno, ali nepravilnega ravnanja ali če izgubi zaupanje drugega družbenika (paragraf 1210 ODZ), za kar pa v obravnavanem primeru ni šlo.