TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Iz listin spisa ni razvidno, da bi tožena stranka posredovala tožeči stranki v izjasnitev podatek oziroma dokument, ki ga je od FBiH pridobila na podlagi 9. člena ZNISESČP (potrdila Zavoda za plačilni promet z dne 3. 12. 2014). Vendar po oceni sodišča s tem ni kršila pravil postopka. Glede na navedena dejstva, ki jih je v svoji zahtevi oziroma z zahtevi priloženimi dokazi zatrjevala že tožeča stranka sama (priložena devizna knjižica in potrdilo Agencije za privatizacijo), je prenos sredstev na JPR očitno in nedvoumno izkazan že z drugimi dokazili. Izjava tožeče stranke glede potrdila Zavoda za plačilni promet z dne 3. 12. 2014 ne bi mogla v ničemer vplivati na končno odločitev, zato absolutna bistvena kršitev pravil postopka ni podana.

Iz ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača.

Ravnanje varčevalca v zvezi v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.