TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama tožeče in tožene stranke se ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijani:

- III. točki izreka v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke glede glavnice v višini 511.978,32 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 551.978,32 EUR od 29. 12. 2006 dalje do izpolnitve obveznosti,

- IV. točki izreka v delu, v katerem je ugotovljeno, da v preostalem delu terjatev tožene stranke ne obstoji,

- VI. do VIII. točki izreka

ter se zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zoper III. in V. točko izreka izpodbijane sodbe zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Kadar sodišče o enem pravnorelevantnem dejstvu (v konkretnem primeru vsebini Izjave, tj. pogodbeni volji njenih strank, ki ne izhaja dovolj jasno že iz njenega besedila) zasliši več oseb, mora dokazno oceno v smislu proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP napraviti tako, da iz informacij, ki jih osebe pri zaslišanju podajo, agrumentirano navede, iz katerega dela izpovedi priče/stranke sklepa o dokazanosti določenega dejstva in zakaj. V primeru nasprotujočih si izpovedi oseb pa mora sodišče prve stopnje oceniti še, kateri od zaslišanih oseb zaradi večje verodostojnosti njene izpovedi sledi in navesti razloge za takšno odločitev. Dokazna ocena torej ne sme biti šablonska, temveč preverljivo in argumentirano obrazložena.

Čeprav prvi odstavek 253. člena ZPP kot primarni način dokazovanja z izvedencem predvideva ustno podajanje izvedenskega mnenja, je sodna praksa in teorija kot pravilo sprejela pisno podajanje izvedenskih mnenj. Vendar to pravilo v ničemer ne posega v dolžnost sodišča, da dokazni postopek z izvedencem (pisno ali ustno) izpelje celovito tako, da pride do enopomenskega odgovora glede dokazanosti pravno pomembnih dejstev.

Sodna praksa je že zavzela stališče, da če se rok, ki je določen v bančni garanciji, brezuspešno izteče, razlogov za zadržanje zneska ni več.