TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 43 Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 64/08 in 86/09) se razveljavi. Četrti odstavek 46. člena, prvi do peti odstavek 73. člena in tretji odstavek 77. člena Zakona o visokem šolstvu so v neskladju z Ustavo. Državni zbor Republike Slovenije mora ugotovljeno neskladje iz prejšnje točke odpraviti v roku devetih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 7/11) je v neskladju z Ustavo. Vlada Republike Slovenije mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku treh mesecev po uveljavitvi zakonske ureditve iz prejšnje točke. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje prvega odstavka 66. člena Zakona o visokem šolstvu se zavrže. Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 (Uradni list RS, št. 134/03, 72/04, 4/06, 132/06 in 99/08) se ustavi.

Člen 43 Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZViS) je v neskladju z 2. in 87. členom Ustave, ker ne opredeljuje javne službe v visokem šolstvu, temveč njeno opredelitev v celoti prepušča ureditvi v nacionalnem programu visokega šolstva. Zato ga je Ustavno sodišče razveljavilo. Resolucija, s katero Državni zbor sprejme nacionalni program visokega šolstva, ni splošni (pravni) akt, ampak politični, deloma tudi strokovni akt, s katerim se ne morejo urejati pravice in obveznosti fizičnih in pravnih oseb. Te se morajo urejati z zakoni. Državni zbor lahko že na podlagi 87. člena Ustave pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb določa le z zakonom. Prav tako načela pravne države iz 2. člena Ustave zahtevajo, da se temeljna razmerja med državo in državljani ter drugimi osebami urejajo s splošno veljavnimi in abstraktnimi zakoni, ne pa z resolucijami. Četrti odstavek 46. člena in tretji odstavek 77. člena ZViS sta nejasna in zato v neskladju z 2. členom Ustave, ker javna služba v visokem šolstvu v Zakonu ni opredeljena in zato tudi ni opredeljeno, ali je izredni študij del javne službe ali ne. Drugi odstavek 58. člena Ustave od države zahteva, da način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol uredi z zakonom. Zakon ni uredil vsebine načina financiranja državnih univerz in državnih visokih šol, zlasti pa ne načina financiranja iz proračuna. Državnim univerzam in državnim visokim šolam njihov položaj glede financiranja njihove dejavnosti ni znan oziroma predvidljiv že na podlagi zakona. Ustavno sodišče je zato odločilo, da so prvi do tretji odstavek in peti odstavek 73. člena ZViS v neskladju z drugim odstavkom 58. člena Ustave. Ker ZViS ni določil meril financiranja kot zakonski okvir za podrobnejšo ureditev načina financiranja s podzakonskim predpisom, pomeni četrti odstavek 73. člena ZViS le golo pooblastilo izvršilni veji oblasti oziroma Vladi, da sama izvirno določi način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol, in je zato v neskladju z drugim odstavkom 58. člena Ustave. Vlada je Uredbo o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov sicer formalno izdala na podlagi zakonskega pooblastila iz četrtega odstavka 73. člena ZViS, vendar pa brez vsebinske odvisnosti od ZViS. Ker Uredba izvirno ureja način financiranja državnih univerz in državnih visokih šol, je tudi celotna Uredba v neskladju z drugim odstavkom 58. člena Ustave. Pobudnik nima pravnega interesa, če ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče ustavi postopek, če pobudnik umakne pobudo.