TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

"Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka delno spremeni tako, da se odpravijo odločbe tožene stranke št. 12300-3239/2012-2 z dne 3. 6. 2013, št. 12300-1320/2013-2 z dne 10. 6. 2013, št. 1231-272/2011-264/0 z dne 30. 4. 2012 in št. 1231-10291/2012-264/0 z dne 22. 1. 2013 in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.198,53 EUR v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Sicer se pritožba zavrne."

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške revizijskega in pritožbenega postopka v znesku 668,04 EUR.

Drugi odstavek 13. člena ZUPJS je treba razlagati in uporabiti skupaj z 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS.

Zakon v drugem odstavku 13. člena ZUPJS opredeljuje periodični dohodek, ki ga je treba aplicirati na 2. točko prvega odstavka 13. člena ZUPJS in razumeti tudi kot izgubo periodičnega dohodka in njegovo nenadomestitev z drugim periodičnim dohodkom v enakih ali podobnih zneskih. Prenehanje prejemanja periodičnega dohodka torej pomeni, da oseba ne prejema nobenega novega periodičnega dohodka, ki bi pomenil nadomestitev prejšnjega periodičnega dohodka v enakih ali podobnih zneskih in v tem primeru se od dohodka odšteje izgubljeni periodični dohodek.

Navedena razlaga je skladna tudi z načelom pravične razdelitve javnih sredstev, ki ga zasleduje ZUPJS.

Za različno obravnavo upravičencev pri ugotavljanju materialnega položaja glede na to, ali popolnoma izgubijo periodični dohodek ali pa se ta bistveno zmanjša ni razumnega razloga, ker se v obeh primerih materialni položaj upravičencev občutno poslabša. Zato bi različna obravnava lahko pomenila kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja iz 14. člena Ustave RS.