TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Glede na datum izdaje sklepa o prisilni izterjavi (ta je bil izdan 15. 10. 2001), v danem primeru ne gre za retroaktivno uporabo Zakona o davčnem postopku. V času izdaje spornega sklepa je omenjeni zakon že veljal in je torej predstavljal veljavno procesno podlago za odločanje prvostopenjskega organa. Naslovljen je bil na vse davčne zavezance in jih je vse tudi enako obravnaval. Ustava v svojem poglavju o ustavnosti in zakonitosti v 155. členu prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov. Določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Zakon o davčnem postopku določbe, da učinkuje za nazaj, nima. V Uradnem listu RS je bil objavljen 2. 4. 1996, uporabljati pa se je začel šele od 1. 1. 1997. Vrstni red vračunanja obveznosti, kot ga je določil 102. člen Zakona o davčnem postopku in po katerem se plačila davkov poračunavajo z najstarejšim davčnim dolgom, in sicer najprej z obrestmi in nato z zneskom davka, v našem pravnem redu ni nov. Smiselno enako določilo je vseboval Zakon o obligacijskih razmerjih iz leta 1978 v svojem 313. členu, ravno tako tudi 257. člen Zakona o davkih občanov.