TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. in C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 674/2005 z dne 25. 5. 2005 v zvezi s sodbo in sklepom Upravnega sodišča št. U 350/2005 z dne 30. 3. 2005, z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1822/09-XVII-231.875-01 z dne 31. 12. 2004 in s sklepom Upravne enote Velenje št. 252-1969/2000 z dne 21. 7. 2004 se ne sprejme.

Iz vsebine izpodbijanega sklepa prvostopenjskega upravnega organa izhaja, da pritožnici v dokaznem postopku nista dokazali, da jima posamičen akt na podlagi 30. člena ZZZat in Uredbe ni bil izdan zaradi nezakonitega ravnanja uradne osebe organa prve stopnje. S tako odločitvijo prvostopenjskega organa so se strinjali tudi Ministrstvo za notranje zadeve, Upravno sodišče in Vrhovno sodišče, ki so svoje odločitve ustrezno obrazložili ter odgovorili na pravno relevantne navedbe pritožnic. Zgolj nezadovoljstvo pritožnic z odločitvijo in nestrinjanje z dokazno oceno sodišč ter dejstvo, da pritožnici s pravnimi sredstvi nista uspeli, pa še ne izkazuje zatrjevane kršitve ustavnih procesnih jamstev iz 22. in 25. člena Ustave. Za kršitev 14. člena Ustave bi lahko šlo, če bi bili pritožnici neenako obravnavani zaradi njune narodnostne pripadnosti. Vendar teh trditev pritožnici z ničimer ne utemeljita. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo pa za utemeljitev kršitev 14. člena Ustave ne zadostuje. Očitno neutemeljeno je sklicevanje na kršitev 48. člena Ustave, ki zagotavlja ustavno pravico do pribežališča, ne pa pravice do začasnega zatočišča. Zato se v postopku pridobitve začasnega zatočišča pritožnici ne more sklicevati na kršitev 48. člena Ustave. Ker 5. člen Ustave ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela, se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.