TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi:

»Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

»Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh plačati 13.983,66 EUR (3.351.045,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 1999 dalje in 1.546,58 EUR (370.624,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27 .4. 2002 dalje ter ji povrniti 126,44 EUR (30.301,20 SIT) stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.«

II. V ostalem se pritožbi tožeče in tožene stranke zavrneta in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.256,54 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev terjatve dalje.«

IV. Sicer se revizija zavrne.

V. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 1.081,54 EUR stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev terjatve dalje.

Materialnopravno zmotno je stališče, da tožnica ni upravičena do povrnitve koristi od vloženega dela samo zato, ker z njenim delom ni bilo nadomeščeno delo najetih delavcev; tožnica je bila namreč članica družinske in ekonomske skupnosti, v kateri je bil dobiček ustvarjen tudi z njenim prispevkom. Bistveno je, da je imela toženka od tega korist, ki je presegala koristi tožnice.

Ker pri ugotovitvi čistega dobička kmetije v korist tožnice ni bil upoštevan njen kapitalski prispevek v obliki zemljišč, je tožnica upravičena tudi do povrnitve vrednosti tega prispevka.