TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v I. točki izreka tako, da se znesek 21.550,00 EUR zniža na 19.211,75 EUR, v II. točki izreka tako, da se znesek 17.200,00 EUR zviša na 19.538,25 EUR, v III. toči izreka tako, da se znesek 3.558,35 EUR zniža na znesek 3.364,95 EUR, v IV. točki izreka tako, da se znesek 642,24 EUR zniža na znesek 608,79 EUR, v V. točki izreka tako, da se znesek 1.177,93 EUR zniža na znesek 1.116,57 EUR ter se celotni izrek sodbe sodišča prve stopnje glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna plačati tožniku znesek 19.211,75 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 19.211,75 EUR od 31. 7. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 15.000,00 EUR od 31. 7. 2020 do 10. 11. 2020,

- od zneska 12.250,00 EUR od 31. 7. 2020 do 16. 6. 2022,

vse v 15 dneh, pod izvršbo.

II. V presežku za nadaljnji zahtevani znesek 19.538,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 4.538,25 EUR od 31. 7. 2020 dalje,

- od zneska 15.000,00 EUR od 11. 11. 2020 dalje,

se tožbeni zahtevek zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 3.364,95 EUR v roku 15 dni od dneva izreka sodbe sodišča I. stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo.

IV. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti tožeči stranki 608,79 EUR stroškov pravdnega postopka v korist Republike Slovenije na račun Okrožnega sodišča v Celju, organa za BPP, št. 0110 6370 421 586, sklic št. 00 339-2022, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku tega roka dalje do plačila.

V. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni na račun sodnih taks Okrožnega sodišča v Celju št. 0010 0845 0084 805, sklic 00 1010-184-2020, plačati 1.116,57 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku tega roka dalje do plačila."

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Toženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

IV. Toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku njegove stroške odgovora na pritožbo v višini 558,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tovrstnem zavarovanju ne gre za zavarovanje odgovornosti, ki zavarovancu (tožniku) zaradi instituta direktne tožbe (pri prostovoljnem zavarovanju drugi odstavek 965. člena OZ, pri obveznem zavarovanju pa 20. člen ZOZP) daje materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice in ne le od povzročitelja škode, pač pa za posebno obliko prostovoljnega nezgodnega zavarovanja (določba 966. člena OZ in naslednje). Zavarovanec (tožnik) od zavarovalnice na podlagi tako sklenjene zavarovalne pogodbe torej ne pridobi pravice do plačila odškodnine, pač pa ima na podlagi prvega odstavka 239. člena OZ izpolnitveni zahtevek iz sklenjene pogodbe oziroma pravico do izplačila zavarovalnine, ki pa se pri tovrstnem nezgodnem zavarovanju določi v višini nastale nepremoženjske škode.

Čeprav gre v konkretnem primeru po vsebini za terjatev iz naslova zavarovalnine in ne za odškodninsko terjatev, jo treba glede na vsebino sklenjene zavarovalne pogodbe odmeriti po cenah na dan izdaje sodne odločbe skladno z določbo drugega odstavka 168. člena OZ v zvezi s 169. členom OZ. To pa od sodišča skladno s sodno prakso terja valorizacijo pred izdajo sodbe izplačanih zneskov. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.