IZREK
I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana pravnomočna sodba se razveljavi in se obtožnica oškodovanca kot tožilca z dne 19. 6. 2017, spremenjena dne 14. 5. 2018, zoper obdolženega Z. P., ki mu očita,
da je kot odgovorna oseba (direktor) družbe I., d. o. o. pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri sklenitvi in izvajanju posla, preslepil drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene in s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi neizpolnitve obveznosti pa si je pridobil premoženjsko korist, za drugega pa je nastala premoženjska škoda, s tem, da je kot takratni zakoniti zastopnik družbe I., d. o. o., pri opravljanju gospodarske dejavnosti dne 27. 12. 2007 z oškodovancem kot tožilcem sklenil predkupno pogodbo za nepremičnino, poslovni prostor, ki stoji na parceli številka 623/1 katastrska občina ..., v velikosti 63,00 m2, ki se nahaja v kleti turistično poslovnega centra v ... za znesek kupnine 44.103,00 EUR, po kateri je dne 28. 12. 2007 od oškodovanca kot tožilca tudi že prejel plačilo dela kupnine v znesku 26.498,00 EUR ter oškodovancu kot tožilcu lažno zagotavljal, da bo predpogodba realizirana in bo na oškodovanca kot tožilca prenesena lastninska pravica na nepremičnini, ki je bila predmet predkupne pogodbe, ko bo oškodovanec kot tožilec poravnal preostali del kupnine, ki je v skladu z dogovorom po predkupni pogodbi v plačilo zapadel šele dne 31. 01. 2009 oziroma skladno z dne 14. 10. 2008 sklenjenim z aneksom k predkupni pogodbi dne 31. 07. 2009, v času do zapadlosti drugega dela kupnine pa je obdolženi nato dne 06. 11. 2008 (kar je bilo le slab mesec po sklenitvi aneksa, s katerim se je z oškodovancem kot tožilcem dogovoril za podaljšanje roka za plačilo kupnine preostalega dela kupnine) za isto nepremičnino sklenil prodajno pogodbo s kupcem družbo Z., d. o. o., ki je bila z obdolženim povezana oseba, ter nanjo pravno formalno prenesel zemljiškoknjižno lastništvo na tej nepremičnini, čeprav je dobro vedel, da je za predmetno nepremičnino predhodno že sklenil predkupno pogodbo z oškodovancem kot tožilcem, ki je vsebovala že tudi vse bistvene elemente glavne pogodbe (predmet pogodbe, ceno in pogoje izročitve predmeta pogodbe) in, da mu je oškodovanec kot tožilec pretežni del kupnine že poravnal, preostali del kupnine pa še ni zapadel v plačilo, ter, da se je po predkupni pogodbi zavezal, da bo po plačilu tega preostalega dela kupnine na oškodovanca kot tožilca prenesel zemljiškoknjižno lastništvo na predmetni nepremičnini, sklenitev prodajne pogodbe z družbo Z., d. o. o., pa je oškodovancu kot tožilcu prikrival, prikrival mu je dejanske okoliščine, da zaradi sklenjene prodajne pogodbe z družbo Z., d. o. o., obveznosti iz predkupne pogodbe ne bodo mogle biti izpolnjene in ga s tem še naprej držal v prepričanju, da bo predkupna pogodba realizirana in lastninska pravica na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje po predkupni pogodbi prenesena na oškodovanca kot tožilca, s tem pa je oškodovanca kot tožilca zavajal, kupnine, ki jo je plačal oškodovanec kot tožilec pa obdolženi ni imel nikoli namena vrniti, ampak se je oškodovancu kot tožilcu, ko je slednji to ugotovil izmikal na način, da mu je obljubljal odgovor in rešitev, nato pa zanj več ni bil dosegljiv, z izčrpanjem premoženja podjetja I., d. o. o., in njegovo prodajo, s katero se je obdolženi želel izogniti odgovornosti in obvezam v razmerju do oškodovanca kot tožilca, pa je dosegel, da oškodovanec kot tožilec z izvršbo za izterjavo plačane kupnine ni bil uspešen, niti delno, zato mu je nastala premoženjska škoda v višini 26.498,00 EUR, prav takšna pa je premoženjsko pravna korist obdolženega,
s čimer naj bi storil kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1,
iz razloga po 1. točki 352. člena ZKP
zavrže.
II. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca M. s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.
III. Oškodovanec kot tožilec je po določbi drugega odstavka 96. člena ZKP dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
JEDRO
Zakonske domneve oškodovančevega odstopa od pregona ni mogoče obiti na način, da bi oškodovanec vložil novo kazensko ovadbo za isti historični dogodek in s tem ponovno odprl rok za prevzem kazenskega pregona, saj bi takšno ravnanje pomenilo izigravanje zakonskih določb, ki s prekluzivnimi roki omejujejo možnosti prevzema pregona s strani oškodovanca.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.