ORIGINAL:
Sodišče je pravilno združilo kazni iz treh pravnomočnih sodb z uporabo 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ, čeprav dve od njiju nista bili v takem medsebojnem razmerju, kot je predpisano s to določbo, so pa za vsako od njiju v povezavi s tretjo obstajali pogoji za odmero ene same kazni obsojencu.
Določba 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ se sme uporabiti tudi po prestani kazni iz prejšnje pravnomočne sodbe, če je kaznivo dejanje, za katero se storilcu kasneje sodi, bilo storjeno prej, preden je kazen prestal.
Obsojencu, ki je bil obsojen s pravnomočnimi sodbami z dne 12.4.1988 na 14 let in 10 mesecev zapora, z dne 13.7.1989 na 5 let in 2 meseca zapora in z dne 9.10.1990 na 10 mesecev zapora, je sodišče v nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki 1. odstavka 401. člena ZKP izreklo enotno kazen 15 let zapora. Javni tožilec je zoper sodbo, s katero so bile kazni združene, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je uveljavljal, da je bila prekršena določba o odmeri kazni obsojencu iz 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ, ker je v času, ko je obsojenec storil kaznivo dejanje iz druge obsodbe (z dne 13.7.1989), že prestal kazen iz prve obsodbe (z dne 12.4.1988), tretja obsodba (z dne 9.10.1990) pa je tudi bila izrečena šele po prestani kazni iz prve obsodbe. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo in svojo sodbo takole obrazložilo: 'Stališču zahteve za varstvo zakonitosti glede nepravilne uporabe 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ bi bilo mogoče pritrditi le, če bi v zadevi šlo samo za združitev kazni iz prve in druge obsodbe. Določba o odmeri kazni obsojencu iz 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ se sme uporabiti, če sodišče sodi obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil preden je začel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem kazni zapora ali mladoletniškega zapora; v takem primeru se za vsa kazniva dejanja izreče enotna kazen po 48. členu KZ SFRJ, pri tem pa se upošteva, da je prej izrečena kazen že določena. Glede na podatke v spisu, da je obsojenec kazen iz prve obsodbe prestal 15.4.1988, kazniva dejanja iz druge obsodbe pa so bila storjena kasneje, v času od 17.6.1988 do 22.8.1988, kazni iz teh dveh obsodb samih po sebi v omenjeni določbi ne bi bilo mogoče združiti, ker ne obstoji zahtevana časovna skladnost, da je bilo kaznivo dejanje iz kasnejše obsodbe storjeno pred začetkom prestajanja kazni oziroma najkasneje med prestajanjem kazni iz poprejšnje obsodbe. V danem primeru pa ni moč prezreti, da se je zahtevala združitev obeh spornih kazni še s kaznijo iz tretje obsodbe, pri kateri pa je bila podana zahtevana časovna skladnost v razmerju do prve in tudi do druge obsodbe. Namreč, kazniva dejanja iz tretje obsodbe so bila storjena v času od 19.6.1987 do 21.6.1987, torej še med prestajanjem kazni iz prve obsodbe in še pred prestajanjem kazni iz druge obsodbe. Prek te, tretje obsodbe so se tako lahko združile vse kazni in zato v danem primeru ni videti kršitve 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ. Prišlo je pač do takega položaja, ki se velikokrat pojavlja pri združenih kaznih, da med prvo in poslednjo obsodbo ni nobenega prekrivanja, vendar pa so vse lahko zajete v enotni kazni zaradi povezanosti z vmesnimi obsodbami.
Z ugovorom zahteve za varstvo zakonitosti, da se kazen iz tretje obsodbe ni mogla združiti s kaznijo iz prve obsodbe zato, ker je bila slednja v času, ko je bila izrečena tretja obsodba, že prestana, se ni mogoče strinjati. Po določbi 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ je za izrekanje enotne kazni obsojencu pri kasnejši obsodbi pomemben čas storitve kaznivega dejanja, ne pa čas, ko je bila obsodba izrečena. Tako ni nobene ovire za izrekanje enotne kazni obsojencu tudi v primeru, ko je ob izrekanju kasnejše obsodbe kazen iz prejšnje obsodbe že bila prestana. V danem primeru je za izrekanje enotne kazni odločilno, da je zakonski pogoj iz omenjene določbe, da je bilo kaznivo dejanje iz kasnejše obsodbe storjeno med prestajanjem kazni iz prejšnje obsodbe, izpolnjen. Taka razlaga zakona, da prestana kazen iz prejšnje obsodbe ne more biti ovira za izrek enotne kazni, je podkrepljena tudi z navedbo v besedilu 2. stavka iz 1. odstavka 49. člena KZ SFRJ, da se obsojencu všteje v izrečeno enotno kazen 'kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal'. Se pravi, da je zakon sam predvidel možnost izrekanja enotne kazni obsojencu še po prestani kazni iz prejšnje obsodbe.'
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki