TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A., B. B. in Č. Č. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1194/2005 z dne 19. 10. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1792/2005 z dne 24. 8. 2005 in z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-12/236-736/2004 z dne 13. 7. 2005 se ne sprejme. Ustavna pritožba D. D. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1194/2005 z dne 19. 10. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1792/2005 z dne 24. 8. 2005 in z odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-12/236-736/2004 z dne 13. 7. 2005 se zavrže.

Pritožniki sicer zatrjujejo kršitev prvega odstavka 14. člena Ustave, vednar bi lahko njihove navedbe, da je prevajalec, po rodu Albancec, zaradi njihove romske narodnosti napačno prevajal njihove izjave, bile relevntne z vidika 22. člena Ustave. Ker pritožniki teh očitkov niso uveljavljali v postopku pred sodišči, niso izčrpali pravnih sredstev, zato teh navedb ni bilo mogoče vsebinsko presojati. Pritožniki zatrjujejo kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ki je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve. Tej zahtevi sta sodišči zadostili, saj sta tožbo in pritožbo vsebinsko obravnavali. Zgolj nezadovoljstvo pritožnikov z odločitvijo in dejstvo, da pritožniki niso uspeli s pravnimi sredstvi, pa za sklep o kršitvi pravice do sodnega varstva ne zadošča. Neutemeljeni so tudi očitki pritožnikov o kršitvi 22. člena ustave, ker naj bi sodišči "slepo sledili ugotovitvam upravnega organa". Upravno in Vrhovno sodišče sta po mnenju Ustavnega sodišča prepričljivo obrazložili zakaj sta sledili zaključku upravnega organa, da prošnja temelji na zlorabi postopka, ker so pritožniki lažno predstavili razloge, na katere se sklicujejo. Neutemeljeni so očitki pritožnikov, da jim je bila kršena pravica do pritožbe (25. člen Ustave). Ta ustavna pravica posamezniku zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Pritožniki so pravno sredstvo imeli na razpolago tako zoper odločitev upravnega organa kot zoper odločitev Upravnega sodišča, kar so tudi izkoristili. Več od pravice do pritožbe pa ta ustavna določba ne zagotavlja. Dejstvo, da je bila prošnja za azil zavrnjena pritožnikom, ki so romske narodnosti, samo po sebi ne more pomeniti kršitve 65. člena Ustave, drugih razlogov, ki bi utemeljevali zatrjevano kršitev, pa pritožniki ne navajajo. Pritožnica ni bila stranka v postopku, v katerim so bile izdane izpodbijane odločbe, ker se je rodila po izdaji odločbe upravnega organa. Ker je pritožnica neupravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.