TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je prekluzija stranke, ki nameravanega procesnega dejanja ne more več opraviti. Ni vsak zamujen narok že tudi razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Treba je presojati, ali je stranki kljub njeni zamudi z naroka še vedno odprta možnost za učinkovito varstvo njenih pravic s tem, da zamujeno dejanje lahko opravi na morebitnem kasnejšem naroku. Strogost prekluzije iz prvega odstavka 286. člena ZPP je namreč omilil že sam zakon v tretjem odstavku istega člena. Ta dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov tudi po prvem naroku za glavno obravnavo pod pogojem, da jih brez svoje krivde stranka ni mogla navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Iz doslej razloženega torej izhaja, da je o prekluziji zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo z gotovostjo mogoče govoriti le v primeru, če bi bil to v postopku na prvi stopnji edini opravljeni narok.

Glede na to, da o prekluziji tožene stranke zaradi izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo še ni mogoče z gotovostjo sklepati, to pomeni, da bo naknadna dokazila, s katerimi tožena stranka izkazuje upravičenost vzroka za njeno neudeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo, v kontekstu nezakrivljene zamude po tretjem odstavku 286. člena ZPP lahko presojalo prvostopenjsko sodišče na kasnejšem (preloženem) naroku.