TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

Pri začetnih revizijskih poslih, pri katerih je računovodske izkaze prejšnjega obdobja revidiral prejšnji revizor, se v praksi pojavljajo težave v komunikaciji s prejšnjim revizorjem glede začetnih stanj[1].

MSR 510.A5 navaja, da medsebojno komuniciranje sedanjega in prejšnjega revizorja usmerjajo ustrezne etične in strokovne zahteve. Etične zahteve opredeljuje Kodeks etike IESBA (v nadaljevanju Kodeks), strokovne zahteve pa opredeljujeta Zakon o revidiranju in Mednarodni standardi revidiranja (MSR).

Skladno s Kodeksom smo revizorji dolžni ravnati prizadevno in v skladu z veljavnimi tehničnimi in strokovnimi standardi[2] ter v skladu z načelom poklicu primernega obnašanja, ki zahteva, da se revizorji izognemo obnašanju, za katero bi morali vedeti, da lahko omaje ugled poklica[3].

Iz Zakona o revidiranju izhaja, da je prejšnja revizijska družba novi revizijski družbi dolžna zagotoviti dostop do vseh podatkov v zvezi z revidirano pravno osebo[4].

MSR-ji navajajo[5], da (sedanji) revizor s pregledom delovnega gradiva prejšnjega revizorja morda lahko pridobi zadostne in ustrezne revizijske dokaze glede začetnih stanj, pri čemer sta zadostnost in ustreznost tako pridobljenih revizijskih dokazov odvisni od strokovne usposobljenosti in neodvisnosti prejšnjega revizorja. Morebitna odklonitev ali omejitev sodelovanja predhodnega revizorja lahko pomembno vpliva na oceno tveganja pomembno napačne navedbe v otvoritvenih stanjih oziroma primerjalnih informacijah ali/in na naravo, obseg in čas izvajanja revizijskih postopkov sedanjega revizorja v zvezi z otvoritvenimi stanji, primerljivimi informacijami in dosledno uporabo računovodskih usmeritev. Predvsem pri zalogah revizijski postopki tekočega obdobja za ugotavljanje končnega stanja zalog dajejo le malo revizijskih dokazov o obstoječih zalogah na začetku obdobja, zaradi česar je včasih tudi z izvedbo dodatnih revizijskih postopkov težko zagotoviti zadostne in ustrezne revizijske dokaze o otvoritvenih stanjih in primerjalnih informacijah. Če revizor ne more pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov glede začetnih stanj, mora izraziti mnenje s pridržki ali zavrniti izdajo mnenja[6].

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta naslednja strokovna razlaga.

STROKOVNA RAZLAGA

Komunikacija med revizorji glede začetnih stanj je izrednega pomena z vidika revidiranih strank, saj morebitne omejitve komunikacije med revizorji vplivajo na obseg dela in stroške, neposredno lahko vplivajo tudi na izraženo mnenje. Posledično omejitve komunikacije med revizorji glede začetnih stanj ob prevzemu posla lahko negativno vplivajo na ugled revizijske stroke pri uporabnikih. Revizorje pozivamo, da ob prevzemih poslov sodelujejo z novim revizorjem skladno z določili Zakona o revidiranju, MSR-jev in Kodeksa.

Prejšnji revizor bi moral biti sedanjemu revizorju na voljo vsaj za razgovor. Dobra praksa, ki jo podpiramo v komunikaciji revizorjev ob prevzemu posla, je, da prejšnji revizor omogoči ogled vsaj posameznih dokumentov revizijskega delovnega gradiva prejšnje revizije. Na osnovi strokovne presoje se prejšnji revizor lahko odloči tudi, da sedanjemu revizorju dovoli vpogled v celoten revizijski dosje ali dovoli kopiranje posameznih dokumentov iz revizijskega delovnega gradiva prejšnje revizije.

[1] Podobne težave so zaznali tudi drugod, na primer na Malti (Magro, Mauro: Opening balances in a new audit: an analysis. 2017.).

[2] Kodeks etike Z113.1.

[3] Kodeks etike Z115.1. Obnašanje, ki lahko omaje ugled poklica, vključuje takšno vedenje, ob katerem bi preudarna in dobro obveščena tretja stranka lahko ugotovila škodljive posledice za ugled poklica (Kodeks etike 115.1 G1).

[4] Osma alineja 4. točke 38. člena ZRev-2.

[5] MSR 510.A4.

[6] MSR 510.10.