TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba A.A., B.B. in C.C. zoper sklepe Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 360-80/2014-1043-100091507, št. 360-80/2014/991-100091507 in št. 360-80/2014/1225-200091507, vse z dne 23. 5. 2014, se zavrže.

Tožbi Č.Č. in D.D. se ugodi. Sklepa Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 360-80/2014/1145-100091507 in št. 360-80/2014/862-100091507, oba z dne 23. 5. 2014, se odpravita in zadevi vrneta istemu organu v ponovno odločanje.

V delu, v katerem se tožba nanaša na tožnike A.A., B.B. in C.C., zakonski pogoj iz 35. člena ZUS-1, da je za odločanje pristojno isto sodišče (to je Upravno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena), ni izpolnjen. Za odločanje o njihovi tožbi sta glede na njihovo stalno prebivališče pristojna zunanja oddelka sodišča v Novi Gorici in v Celju. Ker navedeni tožniki pomanjkljivosti, na katero so bili opozorjeni s pozivom, niso odpravili, je sodišče v skladu z opozorilom tožbo v delu, ki se nanaša na te tožnike, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo kot nesposobno za obravnavanje.

Po določbah 3. člena ZUOPŽ se ukrepi za odpravo posledic žleda nanašajo med drugim na odpravo posledic škode v gospodarstvu. Pojem gospodarstvo v ZUOPŽ ni posebej opredeljen. Opredelitve tega pojma tudi ni najti v določbah ZOPNN, na uporabo katerega sicer napotuje ZUOPŽ. Po vsebini pa med gospodarske dejavnosti nedvomno sodi tudi kmetijstvo. Zato imata tožnika prav, da je za gospodarstvo po ZUOPŽ treba šteti tudi kmetijsko dejavnost in da je zato tudi kmeta treba šteti za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Zakaj je toženka v konkretnem primeru oba tožnika štela zgolj za fizični osebi (in ne za fizični osebi, ki opravljata dejavnost), iz izpodbijanega sklepa ni razvidno in tudi iz listin, ki so v spisih, tega ni mogoče razbrati. To pa pomeni, da njune vloge ni bilo mogoče zavreči, ne da bi se ju pred tem pozvalo, da vlogo dopolnita z dokazili o zatrjevanem statusu in ne da bi se predložene listine pred odločitvijo presodile. Če pa niso bili ustrezni predloženi računi za gorivo, ki naj bi se po navedbah toženke v odgovoru na tožbo ne nanašali na tožnika kot izvajalca kmetijske dejavnosti, pa to ni razlog za zavrženje vloge in s tem za procesno odločitev, temveč se v tem primeru vloga presoja po vsebini in torej sprejme lahko le vsebinska odločitev.