TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:

„1. Tožena stranka A. A. je kot odgovorni urednik medija B.si, dolžna najkasneje drugi dan po pravnomočnosti te sodbe objaviti brez sprememb in dopolnitev popravek tožeče stranke Republike Slovenije (Ministrstva za notranje zadeve) na prispevek z naslovom „Je na okrožnem sodišču v Mariboru danes potekala razglasitev sodbe, ne da bi kadarkoli zaslišali ključno pričo?“, ki ga je spletni medij objavil dne 31. 8. 2022 in sicer z uporabo enakih velikosti črk naslova in besedila, kot so bile uporabljene za izvorni članek, ter z istimi spremnimi fotografijami ter na enakovrednem mestu in sicer:

Popravek na spletni strani B.si z objavo popravka z naslednjo vsebino:

Dne 31. 8. 2022 je bil na spletni strani https://B.si/.../ objavljen prispevek z naslovom: „Je na okrožnem sodišču v Mariboru danes potekala razglasitev sodbe, ne da bi kadarkoli zaslišali ključno pričo?“

Popravek navedenega prispevka se glasi:

„Policija zakonito preiskuje kazniva dejanja

Policija obravnavana kazniva dejanja preiskuje zakonito in strokovno. Zakonitost policijskega dela, sploh pri uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov, je preverjana skoz kazenski postopek in pri tem policija ne sodeluje pri nikakršnem dogovarjanju pod mizo. Katere priče bodo zaslišane v kazenskem postopku je v pristojnosti sodišča, prav tako lahko zaslišanje prič predlagata obramba in državni tožilec.

Sodne odločbe spoštujemo, navedbe o nezakonitem delu policije in napeljevanju policistov pa odločno zavračamo.“

C. C.

Sektor za odnose z javnostmi“

Popravek iz prejšnje točke mora biti objavljen na spletni strani B.si v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot objava z dne 31. 8. 2022 pod naslovom „Je na okrožnem sodišču v Mariboru danes potekala razglasitev sodbe, ne da bi kadarkoli zaslišali ključno pričo??“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, v petnajstih dneh, pod izvršbo.“

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene stroške celotnega postopka, to je postopka pred sodiščem prve stopnje in pred sodiščem druge stopnje, v skupni višini 1.743 EUR, in sicer v roku petnajst dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Pravica do popravka je primarno namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega posameznika, ki na ta način dobi enakovredno možnost (preko medijev), da zaščiti svoje osebnostne pravice (čast in dobro ime oziroma ugled, dostojanstvo). Hkrati je z njo varovan interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti. Prizadeti dobi možnost, da je slišan, javnost pa možnost, da sliši obe strani in si ustvari svoje mnenje. Po izrecni določbi 40. člena Ustave RS in določbah ZMed (prvi in tretji odstavek 26. člena in 31. člen ZMed) je pravica do popravka zagotovljena vsakomur, glede na svojo pravno naravo tudi pravnim osebam in v izjemnih primerih tudi državi. V krog naslovnikov so vključeni celo državni organi, ki praviloma nimajo pravne subjektivitete. Dejstvo, kdo in v čigavem imenu je podal predpravdno zahtevo za objavo popravka, na presojo aktivne legitimacije nima vpliva. Državni organi imajo zakonsko pooblastilo za neposredno komuniciranje z mediji po določenih - pooblaščenih odgovornih osebah in s tem za neposredno vlaganje zahteve za objavo popravka v predhodnem postopku v samem ZMed (prvi in tretji odstavek 45. člena ZMed).

Četrti odstavek 26. člena ZMed opredeljuje, kakšna mora biti vsebina popravka. Popravek v ožjem smislu je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu. Popravek v širšem smislu pa je navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Če popravek vsebinsko ne ustreza tem merilom, to predstavlja odklonitveni razlog za njegovo objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.

V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se mora popravek nanašati na bistveno vsebino objavljenega prispevka, s katerim je bilo poseženo v pravice in interese posameznika. Popravek mora biti vsebinsko ustrezen. Iz njega mora biti jasno razvidno, katere objavljene vsebine prizadeta oseba zanika, s katerimi dejstvi in okoliščinami jih izpodbija oziroma dopolnjuje. Le tako oblikovani popravek lahko služi obrambi pravic prizadetega na eni strani in na drugi strani javnosti omogoči oblikovanje racionalnega stališča o prispevku. Pavšalno zanikanje ne prispeva k argumentirani javni razpravi niti ni učinkovito sredstvo za varovanje osebnosti, dostojanstva in dobrega imena prizadetega. Z njim namreč ni mogoče ustvariti zadostnega (prepričljivega, razumnega) dvoma o trditvah spornega novinarskega prispevka. Zato je v sodni praksi prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v prispevku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi.

Ker je popravek vsebinsko prazen, presplošen in zanika kvečjemu tisti del objavljenega prispevka, ki generalizira splošne očitke o nezakonitem delu policije, ne more doseči svojega namena. Med objavljenim obvestilom in popravkom po presoji pritožbenega sodišča ni vsebinskega dialoga. Popravek na navedbe o eni in prevladujoči temi (konkretizirane navedbe o nezakonitem delu policije v določenem kazenskem postopku) odgovarja z drugo temo (splošnim opisom dela in vloge policije v predkazenskem in kazenskem postopku). Ker s splošnim in nekonkretiziranim popravkom slednji ne podaja vsebinskega odgovora na objavljeni prispevek o nezakonitem delovanju policije v konkretnem kazenskem postopku, je podan odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed.