TFL Vsebine / TFLGlasnik

Zavezanci, kot tudi del pravne in ekonomske stroke, se ne strinjajo z izvajanjem določb 68.a člena, ki so začele veljati z dnem 1. januarja 2014 in so uvedle dve spremembi. Prva je bila dvig davčne stopnje s povprečne dohodninske stopnje (cca. 38 odstotkov) na kar 70-odstotno davčno stopnjo. Finančna uprava RS s to višjo davčno stopnjo obdavčuje dohodke tudi iz obdobja pred letom 2014, kar pomeni, da se uporablja za obdobje, v katerem še ni bila določena, oziroma za obdobje, v katerem je dejansko veljala nižja (največ 41-odstotna) davčna stopnja.

Druga sprememba je bila v tem, da se je podaljšalo obdobje, za katerega se lahko uvede postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov, tako da se je obdobje podaljšalo s 5 na 10 let. Ne glede na to, da je po stari ureditvi lahko Finančna uprava RS postopke izvajala za predhodnih 5 let in z iztekom koledarskega leta 2013 niso mogli več uvesti postopke za obdobja pred letom 2009, na podlagi nove ureditve odmerja davek tudi za starejša obdobja.

Zavezanci, ki se znajdejo v postopkih, so že tako ali tako v šibkejšem položaju, ker morajo dejansko stanje dokazovati z gotovostjo, medtem ko Finančna uprava njihove dokaze zavrača z bolj ali manj »verjetnimi« pomisleki.¹ Zdaj imajo opravka še z vprašanjem pravne varnosti.

Ker pritožba ne zadrži izvršitve, sodni postopki pa trajajo več let, so zavezanci skušali ubrati bližnjico, da bi čim prej prišlo do ustavne presoje 68.a člena ZDavP-2. Tako je bila dana pobuda za presojo ustavnosti, ki jo je ustavno sodišče zavrglo s sklepom št. U-I-143/15-7. V sklepu je podana obrazložitev, ki nakazuje, da bo zavezanec lahko pobudo vložil šele v trenutku, ko bo izkoristil vsa pravna sredstva. Ko bo torej tlakoval večletno sodno pot, od drugostopenjskega organa ter mimo upravnega in vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče se glede samega vprašanja ni izreklo.

Drug zavezanec je poskusil s tožbo na upravno sodišče, ki je tožbeni zahtevek s sodbo I U 1347/2015 prav tako zavrglo z obrazložitvijo, da določbe 68.a člena ZDavP-2 ne učinkujejo neposredno, torej bo v postopku DIN izdana odločba, zoper katero bo tožnik lahko uveljavljal predvidena pravna sredstva. V obrazložitvi sklepa št. I Up 238/2015 se je takšnemu stališču pridružilo tudi vrhovno sodišče.

Zavezanci so torej poskusili izkoristiti pravne možnosti, da bi se problematika čim prej rešila s strani ustavnega sodišča, a bodo morali na to še nekaj let počakati. Medtem bo v davčnih postopkih prevladovala negotovost in preplah zavezancev, katerim je včasih težko razumeti, da morajo glede istih zadev plačati davek po stopnji 70 odstotkov, medtem ko so ga njihovi kolegi le po stopnji med 38 in 41 odstotki.

Kaj bi do danes moralo biti narejeno

Nasprotno od navedenega ima Finančna uprava RS vse možnosti, da bi s svojimi aktivnimi ravnanji rešila odprta vprašanja in prinesla v davčne postopke pravno varnost.

Celoten članek je dostopen za naročnike!