TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika o zavrnitvi ponujene varščine, v kateri se ponuja višja varščina od zavrnjene, se šteje kot nov predlog za varščino, o katerem odloča med preiskavo preiskovalni sodnik, po predhodnem zaslišanju javnega tožilca, kolikor teče postopek na njegovo zahtevo.

Preiskovalni sodnik je med preiskavo, po predhodnem zaslišanju javnega tožilca, zavrnil obdolženčev predlog za določitev varščine. Zoper ta sklep se je obdolženec pritožil in ponudil višjo varščino od prvotne. Zunajobravnavni senat je obdolženčevi pritožbi ugodil in napadeni sklep tako spremenil, da je določil varščino v znesku, ponujenem v pritožbi.

Zunajobravnavni senat je s takšno odločitvijo prekoračil pooblastila, ki jih ima po Zakonu o kazenskem postopku.

Po 1. odstavku 189. člena ZKP izda sklep o varščini med preiskavo preiskovalni sodnik, po vložitvi obtožnice pa senat, bodisi
zunajobravnavni ali razpravljajoči.

Po 2. odstavku 189. člena ZKP se izda sklep o določitvi varščine oziroma o njenem prenehanju, po predhodnem zaslišanju javnega
tožilca, kolikor teče postopek na njegovo zahtevo.

Z opisano odločitvijo zunajobravnavnega senata je bil javni tožilec izigran, saj se ni mogel izjasniti o ponudbi višje varščine (2. odstavek 189. člena ZKP), predvsem pa se zoper to odločbo ni mogel pritožiti (2. odstavek 394. člena ZKP). V danem primeru gre za povsem novo ponudbo varščine, o čemer mora na prvi stopnji, po predhodnem postopku, odločati le preiskovalni sodnik.

Zunajobravnavni senat je bil upravičen presojati utemeljenost oziroma neutemeljenost odločitve preiskovalnega sodnika le v okviru prvotno ponujene varščine, ne pa glede nove, zvišane ponudbe. O navedenem problemu je povsem enako pravno mnenje sprejelo že
Vrhovno sodišče Hrvatske, v sodbi z dne 25.1.1977, opr. št. II Kž 20/77, objavljeno v Pregledu sudske prakse v letu 1977, št. 11, str.
71.