Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški brinjevec

3321. Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški brinjevec

Na podlagi četrtega odstavka 47. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K 
o označbi geografskega porekla Kraški brinjevec

(vsebina)

Ta pravilnik določa označbo geografskega porekla Kraški brinjevec ter pogoje za njeno uporabo.

(označevanje)

Kraški brinjevec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek, ki mora biti označen v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in s tem pravilnikom.

Z označbo geografskega porekla Kraški brinjevec se lahko označi le žganje iz brinja v skladu s predpisom, ki ureja žgane pijače, in s tem pravilnikom.

(definicija)

Kraški brinjevec je naravno žganje, proizvedeno po posebnem tehnološkem postopku iz brinja, ki raste in se predeluje na geografskem območju Krasa, določenem v 4. členu tega pravilnika. Kraški brinjevec ima zaradi uporabe posebnega tehnološkega postopka specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.

(geografsko območje)

Geografsko območje Krasa se začne na meji z Italijo v Socerbu, vključuje vas Kastelec, gre po kraškem robu, vključuje naselja Črnotiče, Podpeč, Zazid in Rakitovec. Meja se nadaljuje do državne meje s Hrvaško in poteka naprej po državni meji do Gomanc in gre po JZ pobočju Snežnika, vključuje vasi Koritnice, Jurišče, Palčje in Trnje, poteka po JZ strani pobočja Javornikov, zajame Postojno in gre naprej do Ravbarkomande. Meja se nadaljuje po južnem obrobju planote Hrušice, zajema naselja Studeno, Bukovje, Predjamo, Šmihel pod Nanosom in Strane ter gre po cesti do Razdrtega in naprej do Senožeč v smeri Vrhov ter zajame vasi Dolenjo vas, Veliko polje, Vrabče, Sela, Stomaž, Razguri, Griže in Majcne. Nato gre meja do Kazelj in naprej do Gradenj, tam se obrne proti Ponikvam, zajame vasi Ponikve, Ravnje, Krtinovica, Kobdilj in Štanjel ter se nadaljuje proti zahodu, zajame vasi Kobjeglava, Mali dol, Škrbina, Lipa, Temnica in se nadaljuje mimo Kostanjevice na Krasu do Opatjega sela in do državne meje z Italijo ter po njej do Socerba.

(kakovost brinja)

Kraški brinjevec se pridobiva iz plodov navadnega brina oziroma brinovih jagod. Brinove jagode za obiranje morajo biti ustrezne tehnološke zrelosti, kar dosežejo v obdobju med avgustom in novembrom.