TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

a) v II. točki izreka tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

»1. Ugotovi se, da so kreditna pogodba 000, sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa notarke A. A. (SV ...) z dne 27. 11. 2007, pogodba o zavarovanju nepremičnin št. 000/ZASN in sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisana notarke A. A. (SV ...) z dne 27. 11. 2007, nični.

2. Ugotovi se, da je hipoteka, vpisana pri nepremičninah: ID znak: 001, ID znak: 002, ID znak: 003 neveljavna in se izbriše.«

b) in v III. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške tožeče stranke v znesku 3.383,25 EUR (nagrada za zastopanje) v proračun Republike Slovenije na račun št.: SI56 0110 0637 0421 877; sklic: 00800370267618; koda namena: GOVT; namen nakazila: »vračilo po odločbi Bpp 2676/2018,« v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje. Tožena stranka mora povrniti sodne takse tožeče stranke v znesku 5.562 EUR v proračun Republike Slovenije na račun št.: SI56 0110 0845 0084 126; sklic: 00802010208718, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Potrošnik mora biti v primeru kreditne pogodbe v tuji valuti jasno opozorjen (tudi) na možnost velike, resne spremembe tečaja, ki lahko pomembno vpliva na njegovo obveznost in ga potencialno tudi pahne v ekonomsko stisko. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila tožniku jasno in nazorno predstavljena tudi takšna možnost (»črni scenarij«), zato pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik s strani toženke ni bil ustrezno in celovito informiran. Iz sodne prakse SEU izhaja domneva, da se povprečen potrošnik ne zaveda dejanskega obsega valutnega tveganja; zgolj zavedanje, da neko (nekakšno, nedoločno, abstraktno) tveganje obstaja, še ne pomeni, da se posameznik zaveda tudi (možnega) dejanskega obsega tveganja. Po drugi strani je od banke kot profesionalne finančne institucije mogoče pričakovati, da ima glede na pretekle izkušnje (potek gospodarskih kriz in finančnih zlomov v preteklosti) zavedanje in tudi pričakovanje, da lahko v daljšem časovnem obdobju nastopijo dogodki, ki bodo močno pretresli valutni trg. Zato mora banka o taki (pa četudi oddaljeni, hipotetični in negotovi) možnosti potrošnika ustrezno poučiti. V konkretnem primeru torej ni ključno, ali je toženka lahko predvidevala natančno gibanje tečaja, temveč, ali je lahko predvidevala, da se tveganje, ki ga je prevzel tožnik, dolgoročno ne bo (nikoli in nikdar) realiziralo v njegovo škodo. Ker se od banke kot profesionalne finančne organizacije zahteva ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, je jasno, da bi možnost takih velikih tveganj in nihanj banka morala predvideti.