IZREK
Člen 12 Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 90/15) in 10. člen Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 88/16) sta bila v delu, v katerem sta se nanašala na odmero dopusta iz naslova invalidnosti in starosti nad 50 let po Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 70/97, 38/99 in 8/20), v neskladju z Ustavo.
V postopkih, v katerih morajo pristojni organi uporabiti v prejšnji točki izreka navedeni zakonski določbi, se šteje, da je javnemu uslužbencu, ne glede na prvi odstavek 12. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju in prvi odstavek 10. člena Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju, v letih 2016 in 2017 pripadal letni dopust, ki mu je po Zakonu o delavcih v državnih organih pripadal iz naslova starosti nad 50 let in invalidnosti.
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 301/2017 z dne 5. 10. 2017, sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 974/2017 z dne 5. 4. 2018, sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 919/2016 z dne 27. 1. 2017 ter sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 952/2017 z dne 2. 11. 2017 se razveljavijo in zadeva se vrne v odločanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
EVIDENČNI STAVEK
Ker je pravica do plačanega letnega dopusta kot človekova pravica urejena v več mednarodnih instrumentih, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, je treba na podlagi petega odstavka 15. člena v zvezi z 8. členom Ustave šteti, da je kot človekova pravica priznana tudi z Ustavo Republike Slovenije. Izpodbijana ureditev, ki pomeni omejitev letnega števila dni dopusta, se tako nanaša na uresničevanje človekove pravice do dopusta.
Izpodbijana ureditev o največjem možnem številu dni letnega dopusta je dejansko prizadela le tiste javne uslužbence, za katere je veljal Zakon o delavcih v državnih organih, ki so bili osebe določene starosti in/ali invalidi v smislu prvega odstavka 14. člena Ustave. To pomeni, da je na podlagi izpodbijane ureditve glede uresničevanja človekove pravice do plačanega letnega dopusta prišlo do manj ugodne obravnave javnih uslužbencev z osebnimi okoliščinami iz prvega odstavka 14. člena Ustave in s tem do posega v pravico do nediskriminacijskega obravnavanja iz te določbe Ustave.
Izpodbijani poseg ni bil ustavno dopusten. Proračunski oziri oziroma varčevanje samo po sebi ne more biti ustavno dopusten cilj za poseg v pravico do nediskriminacijskega obravnavanja. Odprava določenih neenakosti pa načeloma sicer lahko pomeni ustavno dopusten cilj za poseg v človekove pravice, vendar pa zakonodajalec ni izkazal, da je bila izpodbijana ureditev primeren ukrep za dosego tega cilja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.